Ministrstvo za zdravje v Gazi je v petek sporočilo, da je bilo v zadnjih 24 urah v bolnišnice v palestinski enklavi prepeljanih 14 smrtnih žrtev in 17 poškodovanih oseb. Po poročanju lokalnih oblasti se število žrtev še naprej povečuje kljub določenim prizadevanjem za stabilizacijo razmer na terenu. Uradno poročilo navaja, da je od razglasitve prekinitve ognja 11. oktobra skupno število ubitih naraslo na 439, medtem ko je bilo poškodovanih 1.223 ljudi. Poleg tega so reševalne ekipe izpod ruševin v tem obdobju potegnile 688 trupel, kar kaže na visok obseg uničenja stanovanjskih in javnih objektov v regiji. Zdravstvene oblasti opozarjajo na izredno težke razmere v bolnišnicah, ki se spopadajo s pomanjkanjem nujnih medicinskih pripomočkov in nenehnim dotokom ranjencev. Podatki odražajo nadaljevanje humanitarne krize v Gazi, kjer civilno prebivalstvo ostaja ujeto sredi dolgotrajnega konflikta med palestinskimi silami in izraelsko vojsko.

Kurdske sile so zavrnile umik iz Alepa po premirju. Sirska vojska je opozorila, da bo obnovila napade na kurdsko večinsko območje v Alepu in pozvala prebivalce k evakuaciji. Kljub nasilju v Alepu so Kurdi zavezani dogovorom z vlado v Damasku.

Po novih poročilih je v izraelskih napadih v Gazi umrlo najmanj 13 ljudi, med njimi pet otrok. Civilna zaščita Gaze poroča, da so bili ubiti v napadu z dronom. Hamas je izjavil, da napadi potrjujejo, da Izrael ne spoštuje premirja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je potrdil, da bo nekdanji bolgarski diplomat in posebni odposlanec Združenih narodov Nikolaj Mladenov prevzel vodenje Sveta za mir, organa, ki bo po načrtu ZDA upravljal območje Gaze. Mladenov se je v okviru priprav na prevzem funkcije v Izraelu že sestal s premierjem Netanjahujem in predsednikom države Jicakom Herzogom. Njegovo imenovanje sledi nasprotovanju več arabskih in muslimanskih držav kandidaturi nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira, ki so mu očitale podporo invaziji na Irak leta 2003. Svet za mir je osrednji del mirovnega načrta, ki ga je lani jeseni predstavil ameriški predsednik Donald Trump. Glavni nalogi novega organa bosta vzpostavitev civilne uprave v Gazi in razorožitev gibanja Hamas, o čemer sta Mladenov in Netanjahu že podrobneje razpravljala. Kljub diplomatskim prizadevanjem se razmere na terenu ne umirjajo, saj izraelske sile nadaljujejo z operacijami na območju Gaze. Po podatkih tamkajšnjih zdravstvenih oblasti je bilo od 11. oktobra 2025 ubitih najmanj 425 Palestincev, več kot 1200 pa je ranjenih. Mladenov, ki je v preteklosti opravljal funkciji bolgarskega ministra za obrambo in zunanje zadeve, velja za izkušenega diplomata na Bližnjem vzhodu, vendar bo njegovo vodenje Sveta za mir potekalo v času hude humanitarne krize in nenehnih kršitev premirja, dogovorjenega oktobra lani.

V severnem delu območja Gaze je bila v četrtek zjutraj ubitih 11-letna palestinska deklica Hamsa Nidal Huso, na katero so streljala izraelska vojaška vozila. Incident se je zgodil na območju Al Faluja, zahodno od begunskega taborišča Džabalija, kjer so izraelske sile izvajale vojaške operacije. Lokalni viri poročajo, da je bila deklica ustreljena zunaj neposrednega območja namestitve izraelske vojske, kar sproža dodatna vprašanja o okoliščinah dogodka. Izraelske obrambne sile so pred tem sporočile, da so na severu enklave izvedle napade, katerih tarča naj bi bil visoki poveljnik gibanja Hamas. Vojaške operacije v Džabaliji in okolici se sicer nadaljujejo s povečano intenzivnostjo, pri čemer poročila s terena navajajo nenehne zračne napade in prisotnost oklepnih enot. Humanitarne razmere na severu Gaze ostajajo kritične, saj so civilisti ujeti sredi spopadov med izraelsko vojsko in palestinskimi oboroženimi skupinami. Smrt deklice predstavlja nov primer civilnih žrtev v dolgotrajnem konfliktu, ki se je ponovno razplamtel po oktobrskih dogodkih prejšnjega leta. Medtem ko Izrael trdi, da so njegovi napadi usmerjeni proti infrastrukturnim in vodstvenim strukturam Hamasa, palestinska stran opozarja na nesorazmerno uporabo sile v gosto naseljenih območjih, kjer največjo ceno plačujejo otroci in drugi neborečni prebivalci.

Zaposleni v znani newyorški verigi pekarn Breads Bakery, ki je v lasti izraelskih državljanov, so napovedali ustanovitev sindikata Breaking Breads Union. Glavna pobuda za ta korak je zahteva po izboljšanju delovnih pogojev in takojšnji prekinitvi podpore podjetja izraelskim vojaškim operacijam v Gazi. Več kot 30 odstotkov od približno 275 zaposlenih je že podpisalo pooblastila za pridružitev sindikatu UAW Local 2179, ki zastopa delavce na območju New Yorka in New Jerseyja. Organizatorji sindikata so v izjavi za javnost in neposrednem nagovoru vodstvu podjetja poudarili, da ne morejo več podpirati projektov, ki jih označujejo za cionistične, ter so podjetje obtožili implicitne in eksplicitne podpore genocidu v Palestini. Kot primer spornega delovanja so navedli sodelovanje pekarne na festivalu Great Nosh, ki naj bi promoviral izraelske interese v času zaostrenih humanitarnih razmer na Bližnjem vzhodu. Vodstvo podjetja na obtožbe in sindikalne zahteve uradno še ni odgovorilo. Gibanje znotraj pekarne Breads Bakery odraža širši trend v Združenih državah Amerike, kjer delavci v storitvenem sektorju vse pogosteje povezujejo zahteve po pravičnem plačilu s političnim aktivizmom in nasprotovanjem izraelski politiki. Sindikalisti trdijo, da njihova prizadevanja za boljše delovne pogoje niso ločena od svetovnih bojev za človekove pravice, kar postavlja vodstvo podjetja v zapleten položaj med poslovnimi interesi in etičnimi pritiski zaposlenih.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Kljub premirju so izraelski zračni napadi v Gazi terjali dve novi žrtvi, med drugim otroka. Zaradi izraelske blokade in vojne se je palestinski doktor znanosti iz Gaze preusmeril v peko kruha, da bi preživil sebe in svojo družino. Azerbajdžan je sporočil, da ne bo poslal vojakov v mednarodne stabilizacijske sile za palestinsko ozemlje.

Organizacija za islamsko sodelovanje (OIC) je v svojem zadnjem poročilu opozorila na kritične razmere na okupiranih palestinskih ozemljih. Po podatkih medijskega observatorija OIC je Izrael v obdobju med 30. decembrom in 5. januarjem na Zahodnem bregu porušil 101 palestinsko hišo, kar organizacija interpretira kot del načrtnega prisilnega izseljevanja prebivalstva. Poročilo navaja, da je bilo v enem tednu ubitih najmanj 124 ljudi, skupno število dokumentiranih kršitev pa je doseglo 1049. Napadi izraelskih sil so se poleg Zahodnega brega in vzhodnega Jeruzalema nadaljevali tudi na območju Gaze. OIC poudarja, da uničevanje stanovanjskih objektov in civilne infrastrukture povzroča humanitarno katastrofo. Organizacija je dejanja izraelske vojske označila za vojne zločine in pozvala mednarodno skupnost k ukrepanju proti tistemu, kar opisujejo kot genocidno politiko v palestinskih enklavah. Dokumentacija o dogodkih naj bi služila kot dodatni dokaz o sistematičnem pregonu Palestincev z njihovih domov.

Izraelske sile so v dveh ločenih napadih v Gazi ubile najmanj štiri Palestince, pri čemer so trdile, da so zadeli lokacijo za izstrelitev raket. Agencija za civilno zaščito v Gazi je poročala o najmanj 13 ubitih v izraelskih napadih, med njimi pet otrok. Od začetka prekinitve ognja 10. oktobra je bilo v izraelskih kršitvah ubitih najmanj 425 Palestincev, 1206 pa je bilo ranjenih.

Izrael je odvzel licence več kot trideset humanitarnim organizacijam, kar povzroča težave pri njihovem delovanju v Gazi. Zdravniki brez meja so opozorili, da bodo marca prisiljeni končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil te odločitve. Poleg tega je Izrael po poročilih pospešil širitev naselbin in de facto aneksijo delov zasedenega Zahodnega brega.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

V Alepu je prišlo do množičnega razseljevanja prebivalstva zaradi okrepljenih spopadov med sirsko vojsko in kurdskimi borci. Sirska vojska je napovedala prekinitev ognja, vendar so kurdski borci zavrnili poziv k umiku. V spopadih je umrlo 21 ljudi.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

V Rafi in Han Junisu v Gazi so izraelske sile ubile najmanj tri Palestince, med njimi ribiča. V vasi Al-Tarabin v južnem Izraelu je izraelska policija med racijo ubila beduina.