Iranska obveščevalna služba je v severni provinci Mazandaran izvedla obsežno varnostno operacijo, v kateri so pridržali deset članov domnevne protiuunitarne in separatistične mreže. Po poročanju lokalnih medijev so aretirani povezani s kanalom na platformi Telegram, ki se ukvarja z indetifikacijo in preganjanjem domnevnih sodelavcev režima. Operacija se je osredotočila predvsem na zahodni del province, vključno z mestom Čalus. Uradni viri navajajo, da so pridržani delovali v okviru organizirane mreže, ki je spodbujala nemire in separatistične težnje. Iranske oblasti so skupino označile za sovražno in delujočo proti nacionalni varnosti, kar je pogosta formulacija pri pregonu opozicijskih aktivistov ali digitalnih odporniških skupin. Identiteta pridržanih oseb in specifične obtožbe še niso bile javno razkrite, vendar se akcija razume kot del širšega zatiranja opozicije v regiji.

V vasi Arab al-Rashaida, ki leži vzhodno od Betlehema na okupiranem Zahodnem bregu, sta bila v torkovem napadu izraelskih naseljencev s strelnim orožjem ranjena dva palestinska prebivalca. Po poročanju lokalnih virov in predsednika vaškega sveta Džume Rashaide so napadalci na prebivalce streljali z ostrim strelivom, pri čemer sta osebi utrpeli poškodbe noge in roke. Obe žrtvi so prepeljali v zdravstveni dom na zdravljenje. Izraelske varnostne sile, ki so posredovale ob napadu, so po dogodku aretirale dva Palestinca, namesto da bi ukrepale proti napadalcem. Poročila navajajo, da so bili v incident vpleteni tudi pripadniki izraelske vojske, ki so uporabili silo proti lokalnemu prebivalstvu. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti na okupiranem ozemlju, kjer palestinske skupnosti vse pogosteje poročajo o nasilju naseljencev, ki ga pogosto spremlja prisotnost ali neposredno sodelovanje izraelskih oboroženih sil. Razmere na območju Betlehema ostajajo nestabilne, saj gre za enega izmed številnih tovrstnih incidentov v zadnjem obdobju.

Vrhovni poveljnik iranske policije, general Ahmad Reza Radan, je v nedavnem nagovoru napovedal odločno ukrepanje proti vsem posameznikom, ki bi kakor koli ogrožali javno varnost v državi. Radan je poudaril, da policijske sile pod njegovim vodstvom ne bodo tolerirale nikakršnih dejanj, ki bi povzročala nestabilnost, in da se bo proces identifikacije ter aretacij povzročiteljev nemirov nadaljeval z nezmanjšano hitrostjo. General je v svoji izjavi jasno začrtal smernice prihodnjega delovanja varnostnih organov, pri čemer je izpostavil, da bodo vsi kršitelji reda privedeni pred roko pravice in ustrezno kaznovani. Iranski uradniki takšne ukrepe pogosto utemeljujejo kot nujne za ohranjanje miru, medtem ko mednarodne organizacije za človekove pravice opozarjajo na strogo zatiranje opozicijskih glasov in protestnikov v državi. Napovedi generala Radana kažejo na nadaljevanje stroge varnostne politike iranskega režima v luči notranjih napetosti.

Venezuelski zunanji minister se je v uradnem sporočilu javno zahvalil Iranu za njegovo neomajno podporo in diplomatska prizadevanja za izpustitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Venezuelska stran je izpostavila pomen solidarnosti med državama v času političnih pretresov, ko Teheran aktivno poziva k osvoboditvi venezuelskega voditelja, ki so ga po navedbah venezuelskih oblasti nezakonito pridržali oziroma ugrabili. Diplomatska zahvala poudarja vse močnejše zavezništvo med Caracasom in Teheranom, ki temelji na skupnem nasprotovanju pritiskom zahodnih sil. Iranska stran je v mednarodni javnosti večkrat zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, kar so venezuelski uradniki označili za ključno dejanje v boju za suverenost države. Odnosi med državama se v zadnjem obdobju še dodatno poglabljajo na področju političnega sodelovanja in vzajemne pomoči pri vprašanjih mednarodne legitimnosti.

Iranska policija je v mestu Šahrud pridržala posameznika, ki naj bi prek različnih kanalov spodbujal prebivalce k sodelovanju pri nemirih in povzročanju splošnega razdvajanja. Poveljnik policije v Šahrudu je potrdil, da so osumljenca identificirali in aretirali, preden bi mu uspelo povzročiti večje motnje javnega reda in miru. Po navedbah organov pregona je oseba delovala z namenom destabilizacije lokalnega okolja in ogrožanja splošne varnosti prebivalcev. Operacija je bila izvedena po temeljitem spremljanju dejavnosti, ki so po mnenju policije kazale na načrtovano motenje javnega reda. Čeprav podrobnosti o identiteti ali morebitni pripadnosti določenim skupinam niso bile razkrite, lokalne oblasti poudarjajo, da bodo še naprej strogo ukrepale proti vsem oblikam pozivanja k nezakonitim dejavnostim ali uličnemu nasilju. Incident se uvršča v širši okvir prizadevanj iranskih varnostnih sil za preprečevanje civilnih protestov in protivladnih aktivnosti.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva je dejanje označil za nezakonito in zahteval takojšnjo ter brezpogojno izpustitev predsednika. Iran poudarja, da se kljub dramatičnemu razvoju dogodkov v Venezueli odnosi med Teheranom in Caracasom ne bodo spremenili. Napetosti so narasle po tem, ko so ameriške sile izvedle kirurško natančno operacijo v Caracasu in Madura skupaj z njegovo soprogo Silvio Flores prepeljale v New York. Tam se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Iranska stran aretacijo interpretira kot kršitev mednarodnega prava in agresijo, medtem ko ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa napovedujejo prehodno vodenje Venezuele in morebitno nadaljnje vojaško posredovanje v regiji.

Iranska policija je v kraju Malard, natančneje na trgu Golha v soseski Marlik, identificirala in pridržala 18-letnega moškega. Po navedbah lokalnih organov pregona so mladeniča ujeli med dejanjem vandalizma, ko je s kamenjem napadel policijsko vozilo. Oblasti so dogodek označile za delo »prevaranega posameznika«, ki je skušal izvajati sabotažo. Po aretaciji so bili objavljeni prvi videoposnetki osumljenca v spremstvu policije. Pridržanje so izvedli pripadniki enote za javno varnost, ki so mladeniča spremljali med operativnim posegom na terenu. Incident se je zgodil v času poostrenega nadzora, osumljenec pa se trenutno nahaja v policijskem pridržanju zaradi obravnave kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari in napada na uradno osebo.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah Washingtona so Madura že prepeljali iz države, v ZDA pa se bo soočil s sojenjem zaradi obtožb o terorizmu in trgovini z drogami. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da je bila uporabljena vojaška sila brez primere v obdobju po drugi svetovni vojni, in zatrdil, da razpolagajo z neizpodbitnimi dokazi proti venezuelskemu voditelju. Združene države Amerike nameravajo upravljati z Venezuelo vse do vzpostavitve demokratične tranzicije. Medtem ko Washington operacijo označuje za uspeh v boju proti narkoterorizmu, so se na dogodke ostro odzvale zaveznice Venezuele. Rusija, Iran in Kuba so dejanje obsodili kot agresijo in kršitev mednarodnega prava. Napad sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti, med katerim so ZDA izvajale pomorske blokade in zasege tankerjev v Karibskem morju.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V Združenih državah Amerike in Siriji so varnostne sile uspešno preprečile ločena teroristična načrta, ki ju je navdihnila skrajna skupina Islamska država. V Severni Karolini je policija aretirala 18-letnega Christiana Sturdivanta, ki je osumljen načrtovanja napada na lokalno trgovino z živili na silvestrovo. Sturdivant je bil obtožen poskusa zagotavljanja materialne podpore tuji teroristični organizaciji. Ameriške oblasti so ga pridržale, preden je uspel izvesti svoj nameravani načrt. Hkrati so sirske oblasti v Alepu preprečile samomorilski napad, usmerjen na novoletna praznovanja in krščanska svetišča. Po poročanju sirskega notranjega ministrstva so varnostne sile prestregle napadalca v bližini cerkva, pri čemer je med operacijo umrl en policist. Ti dogodki so tesno povezani s širšo povečano dejavnostjo celic Islamske države v času praznikov, kar potrjujejo tudi nedavne obsežne aretacije osumljencev v sosednji Turčiji, kjer so v dneh pred novim letom pridržali več kot 350 oseb.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Iranske oblasti so v luči razširjenih protivladnih protestov, ki so zajeli državo, drastično omejile dostop do svetovnega spleta. Po podatkih neodvisnih opazovalcev se je spletni promet v državi zmanjšal za približno 35 odstotkov, kar naj bi bil nameren ukrep Teherana za preprečevanje koordinacije med protestniki in omejevanje širjenja informacij o dogajanju na terenu. Poleg tehničnih omejitev so varnostne sile izvedle tudi številne aretacije udeležencev shodov. Prekinitev komunikacijskih poti močno otežuje delo novinarjem in aktivistom, ki skušajo poročati o razmerah v državi. Državni organi so ukrepe utemeljili z zagotavljanjem nacionalne varnosti, medtem ko mednarodna skupnost opozarja na kršitve človekovih pravic in svobode govora. Protesti, ki so se začeli kot odziv na nezadovoljstvo z režimom, se kljub represivnim ukrepom in okrepljeni prisotnosti policije na ulicah Teherana in drugih večjih mest nadaljujejo.

Iranska policija in varnostne sile so v provinci Kazvin razbile štiričlansko skupino, ki je po navedbah uradnih virov načrtovala napade na vladne in vojaške objekte. Poveljnik policije v Kazvinu, general Mohammad Qasem Tarhani, je sporočil, da so osumljence identificirali in prijeli v sodelovanju z obveščevalno službo korpusa Revolucionarne garde. Operacijo so izvedli na podlagi tehničnih in strokovnih podatkov, ki so razkrili obstoj sabotažne skupine s protidržavnimi nameni. Osumljenci so po navedbah oblasti načrtovali izkoriščanje državljanskih protestov zaradi slabih življenjskih pogojev za izvedbo svojih akcij. Oblasti trdijo, da so aretirani priznali namero o napadih na specifične lokacije v enem izmed mest v provinci. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in občasnih nezadovoljstev prebivalstva nad gospodarskimi razmerami v državi, kar varnostni organi pogosto označujejo kot poskuse destabilizacije s strani notranjih sabotažnih skupin.

V mestu Širaz na jugu Irana so varnostne sile aretirale moškega, ki je med nedavnimi nemiri z uporabo gasilnega aparata napadel policista. Po navedbah lokalnih oblasti je napadalec uporabil kemično vsebino aparata kot vnetljivo sredstvo, s katerim je policista zažgal in mu povzročil resne opekline. Incident se je zgodil ponoči, ko so v mestu potekali protesti in spopadi med organi pregona ter demonstranti. Moškega so identificirali in pridržali kmalu po napadu, ko so se na spletu pojavili posnetki dogodka. Iranski mediji poročajo, da je bilo življenje napadenega policista ogroženo, vendar je po hitrem posredovanju sodelavcev prejel nujno zdravniško pomoč. Policija je napad označila za teroristično dejanje in delo izgrednikov, ki naj bi poskušali destabilizirati razmere v državi. Aretacija je del širšega vala pridržanj, ki sledijo nemirom v regiji Fars. Oblasti so ob tem napovedale stroge kazni za vse, ki sodelujejo pri napadih na uradne osebe med uličnimi protesti.

Iranski organi pregona so v provinci Hamadan aretirali več domnevnih vodij in ključnih akterjev nedavnih nemirov. Po besedah državnega tožilca v Hamadanu so proti vsem pridržanim osebam, ki so sodelovale pri zborovanjih in nemirih, že uvedli sodne postopke. Oblasti trdijo, da so bili prijeti posamezniki del organiziranih mrež, ki so spodbujale javne nerede. Državni tožilec je v uradni izjavi poudaril, da bodo obtožbe obravnavali v skladu z zakonskimi določili in ob spoštovanju državljanskih pravic, čeprav poročila o aretacijah prihajajo v času strožjega nadzora nad opozicijskimi dejavnostmi v državi. Gre za nadaljevanje širšega zatiranja protestov, ki so v zadnjem obdobju zajeli več iranskih mest, pri čemer se sodni organi osredotočajo predvsem na domnevne organizatorje in pobudnike uličnih shodov.

Iranska revolucionarna garda je sporočila, da so pripadniki obveščevalne službe v mestu Horamabad v provinci Lorestan pridržali tri posameznike, ki jih obtožujejo vodenja nedavnih nemirov in uničevanja javne lastnine. Po uradnih navedbah iranskih organov naj bi pridržani delovali po navodilih tujih medijskih mrež, pri čemer so izpostavili televizijsko postajo Iran International, ki jo teheran označuje za »sionistično« in sovražno nastrojeno do države. Poročilo navaja, da so aretirani spodbujali protestnike k nasilnim dejanjem in vandalizmu nad državno infrastrukturo. Aretacija je del širših prizadevanj iranskih varnostnih sil za zadušitev protivladnih protestov, ki jih oblasti dosledno pripisujejo zunanjemu vmešavanju in usmerjanju s strani tujih obveščevalnih služb. Odnosi z javnostmi enote Hazrat Abul Fazl so poudarili, da so bili osumljenci identificirani kot ključni akterji pri stopnjevanju napetosti na ulicah. Obtožbe proti trem moškim vključujejo organizirano povzročanje neredov in sodelovanje z entitetami, ki delujejo proti nacionalni varnosti Irana. Čeprav so bili objavljeni posnetki domnevnih priznanj, neodvisne potrditve okoliščin aretacij in pogojev pridržanja ni.

Iranska revolucionarna garda je v mestu Khorramabad, v provinci Lorestan, aretirala osebo, ki jo obtožujejo vodenja tako imenovanih projektov ustvarjanja mučenikov oziroma načrtnega stopnjevanja napetosti med nemiri. Po poročanju lokalnih tiskovnih agencij so operacijo izvedle obveščevalne službe enote Hazrat Abolfazl, ki deluje pod okriljem korpusa revolucionarne garde (IRGC). Aretirana oseba naj bi bila ključni akter pri vodenju nemirov in usmerjanju protestnih dejavnosti v regiji. Uradni viri navajajo, da so osumljenca identificirali in pridržali v okviru širših prizadevanj za zagotavljanje nacionalne varnosti in preprečevanje dezinformacij, ki naj bi po mnenju oblasti služile za hujskanje javnosti proti državi. Čeprav podrobnosti o identiteti aretirane osebe niso bile razkrite, iranski varnostni organi poudarjajo, da gre za enega glavnih operativcev v pokrajini Lorestan. Incident odraža nadaljevanje ostrega odziva iranskih oblasti na kakršne koli oblike civilne nepokorščine ali organiziranega upora v državi.

V iranskem mestu Sarableh so organi pregona identificirali in pridržali glavne akterje nedavnega streljanja, ki je v lokalni skupnosti povzročilo nemir in negotovost. Po poročanju lokalnih oblasti je tožilec okrožja Chardavol potrdil, da so varnostne sile uspešno izvedle operacijo aretacije ključnih osumljencev, ki so neposredno vpleteni v incident. Tožilec je ob tem poudaril, da bodo preostali udeleženci dogodka predvidoma pridržani v naslednjih dneh, saj preiskava še poteka. Pravosodni organi in varnostne službe so v uradni izjavi napovedali odločno ukrepanje proti vsem posameznikom, ki kršijo javni red in mir. Poudarjeno je bilo, da pri obravnavi povzročiteljev nasilja ne bo nikakršnega popuščanja ali toleriranja dejanj, ki ogrožajo varnost državljanov. Incident v mestu Sarableh, ki leži v provinci Ilam, je v zadnjih dneh vzbudil precejšnjo pozornost zaradi potencialnega vpliva na stabilnost v regiji, vendar oblasti zagotavljajo, da je situacija zdaj pod nadzorom.

Generalni poveljnik iranske policije Ahmad Reza Radan je napovedal začetek obsežne operacije ciljno usmerjenih aretacij posameznikov, ki jih oblasti označujejo za voditelje in spodbujevalce protestov. Operacija, ki se je začela pred dvema dnevoma, je usmerjena proti osebam, ki prek spletnih platform in na uličnih zborovanjih pozivajo k ljudskemu uporu in sodelovanju v demonstracijah. Po navedbah generala Radana so policijske enote prejele jasna navodila za identifikacijo in pridržanje tistih, ki aktivno spodbujajo nemire. Iranske oblasti s tovrstnimi ukrepi poskušajo omejiti širjenje protestnih gibanj, ki se spopadajo z močnim represivnim aparatom države. Ukrep odraža zaostreno strategijo iranskega varnostnega vrha pri zatiranju civilnih nemirov in nadzoru nad digitalno komunikacijo, ki služi za organizacijo shodov.

Iranska policija v provinci Jazd je izvedla operacijo, v kateri je identificirala in pridržala večje število administratorjev spletnih strani in profilov na družbenih omrežjih. Poveljnik policije v provinci Jazd je pojasnil, da so bili aretirani posamezniki obtoženi spodbujanja nemirov in širjenja informacij, ki vznemirjajo javnost. Po navedbah organov pregona so osumljenci prek svojih digitalnih platform izvajali provokativna dejanja, s katerimi so skušali destabilizirati lokalno okolje. Operacija je del širših prizadevanj iranskih varnostnih sil za nadzor nad informacijskim prostorom in preprečevanje protivladnih dejavnosti na spletu. Pridržane osebe so trenutno v postopku obravnave pri pristojnih pravosodnih organih. Iranske oblasti so v preteklosti že večkrat poudarile, da bodo strogo ukrepale proti vsem, ki izkoriščajo spletno okolje za organizacijo protestov ali širjenje protivladnih vsebin. Identiteta aretiranih in natančno število vpletenih profilov v uradnem poročilu nista bila razkrita.

Iranske varnostne sile so v mestu Dezful aretirale moškega, ki je s strelnim orožjem streljal proti policistom. Po navedbah poveljnika lokalne policije je osumljenec nameraval izkoristiti civilne proteste za spodbujanje oboroženih nemirov in destabilizacijo javnega reda v regiji. Policija je posameznika pridržala, še preden bi mu uspelo povzročiti širšo škodo ali organizirati večje nerede. Operacija je bila izvedena v luči povečanih napetosti, pri čemer so oblasti poudarile, da je bila aretacija ključna za preprečitev stopnjevanja nasilja. Osumljenec je bil oborožen, kar po mnenju policije kaže na vnaprejšnjo pripravo na napade. Preiskava o morebitnih povezavah z drugimi skupinami ali posamezniki še poteka, medtem ko razmere v mestu ostajajo pod nadzorom varnostnih organov.

Iranska policija je v mestu Rojan v okrožju Nur aretirala voznika nakladalca, ki je v jutranjih urah namenoma uničil osebno vozilo znamke Hyundai Santa Fe. Po navedbah poveljnika lokalne policije, polkovnika Mahdavija, je bil povod za nenavaden napad nerazrešen finančni spor med voznikom gradbenega stroja in lastnikom avtomobila. Incident, ki so ga posnele očividci, prikazuje surovo uničenje vozila s težko mehanizacijo sredi naseljenega območja. Storilec je po dejanju s prizorišča pobegnil, vendar so ga organi pregona v manj kot nekaj urah izsledili in pridržali v sosednjem okrožju. Policija je ob tem poudarila, da tovrstno nasilno reševanje osebnih sporov v javnosti ne bo tolerirano. Proti vozniku gradbenega stroja bo uveden kazenski postopek zaradi povzročitve velike materialne škode in ogrožanja javne varnosti. Vozilo je bilo v napadu popolnoma uničeno, o morebitnih telesnih poškodbah vpletenih pa poročila ne navajajo.

Namestnik oddelka za boj proti ponarejanju in goljufijam iranske kriminalistične policije je sporočil, da so organi pregona aretirali moškega, ki je s pretvezo predprodaje stanovanjskih enot ogoljufal približno 50 državljanov. Osumljenec je prek zavajajočih oglasov v družbenih medijih privabil žrtve in s tem pridobil protipravno premoženjsko korist v ocenjeni višini 550 milijard rialov. Kriminalisti so osumljenca identificirali po obsežni preiskavi pritožb opeharjenih kupcev. Aretacija se je zgodila v trenutku, ko je moški poskušal nezakonito zapustiti državo. Po navedbah policije je primer opomnik na nevarnosti naložb prek nepreverjenih spletnih oglasov, saj je storilec izkoristil pomanjkanje nadzora nad digitalnim oglaševanjem nepremičnin.