Sirijska vojska je sprožila obsežne in ciljane napade na položaje kurdske skupine Sirske demokratične sile (SDG), ki je po turških virih označena kot teroristična organizacija, v alepskih okrožjih Ašrafija, Šejk Maksud in Beni Zeid. Operacija se je začela ob 13.30 po lokalnem času in sledi zavrnitvi skupine SDG, da bi se integrirala v sirijsko vojsko v skladu z dogovorom z dne 10. marca. Ta dogovor je bil predviden kot del prizadevanj za stabilizacijo regije in preprečevanje nadaljnjih civilnih žrtev. Skupina SDG naj bi, kljub dogovorom, napadala civilno prebivalstvo v Alepu, kar je po navedbah sirskih oblasti sprožilo vojaški odziv. Sirska vojska je okrožja Ašrafija in Šejk Maksud obkolila in pred začetkom spopadov pozvala pripadnike SDG, naj se predajo in opustijo svoje položaje, da bi se izognili nepotrebnemu prelivanju krvi. V spopadih je bilo po začetnih poročilih veliko žrtev in ranjenih na obeh straneh, pri čemer se je nasilje v Alepu močno zaostrilo. Sirija je s to operacijo poskušala ponovno vzpostaviti nadzor nad omenjenimi območji in zaščititi civiliste pred domnevnimi napadi s strani SDG. Ta eskalacija konflikta v Alepu predstavlja pomemben razvoj dogodkov v že tako zapleteni sirski državljanski vojni, kjer se prepletajo interesi različnih akterjev, vključno s sirsko vlado, kurdskimi silami in regionalnimi silami. Dogajanje kaže na nadaljevanje nestabilnosti in neuspešnost prizadevanj za dolgoročno rešitev konflikta v regiji. Izbruh novih spopadov potencialno destabilizira že tako krhko ravnotežje moči in povečuje trpljenje civilnega prebivalstva, ki je že desetletje ujeto med različnimi frakcijami. To dejanje sirske vojske je bilo neposreden odgovor na neupoštevanje prejšnjih sporazumov in napade na civiliste, kar odraža naraščajoče napetosti in pomanjkanje zaupanja med različnimi skupinami v Siriji. Nadaljnji razvoj dogodkov v Alepu bo ključen za oceno dolgoročnih posledic te operacije in morebitnega vpliva na širšo regionalno stabilnost. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razmere, saj ima vsaka večja vojaška operacija v Siriji potencial za prelivanje čez meje in vpliv na regionalno varnost.

Izraelske sile so v dveh ločenih napadih v Gazi ubile najmanj štiri Palestince, pri čemer so trdile, da so zadeli lokacijo za izstrelitev raket. Agencija za civilno zaščito v Gazi je poročala o najmanj 13 ubitih v izraelskih napadih, med njimi pet otrok. Od začetka prekinitve ognja 10. oktobra je bilo v izraelskih kršitvah ubitih najmanj 425 Palestincev, 1206 pa je bilo ranjenih.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Britanske in francoske letalske sile so izvedle napade na podzemni kompleks Islamske države (IS) v Siriji. Čeprav velja IS v Siriji za vojaško poraženo, so sile izvedle napade na objekte te teroristične skupine.

Britanska in francoska bojna letala so izvedla skupni zračni napad v osrednji Siriji na podzemni objekt, kjer naj bi pripadniki Islamske države skladiščili orožje in eksploziv. Operacija je bila izvedena v gorah severno od Palmire.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Francija in Velika Britanija sta sporočili, da sta izvedli skupne napade na Islamsko državo v Siriji, da bi preprečili ponoven vzpon islamističnih skrajnežev. Francija je navedla, da je operacija del operacije Inherent Resolve. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sodelovali s Francijo pri napadu na podzemni objekt v Siriji, ki ga je Islamska država verjetno uporabljala za shranjevanje orožja.

Izrael je odvzel licence več kot trideset humanitarnim organizacijam, kar povzroča težave pri njihovem delovanju v Gazi. Zdravniki brez meja so opozorili, da bodo marca prisiljeni končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil te odločitve. Poleg tega je Izrael po poročilih pospešil širitev naselbin in de facto aneksijo delov zasedenega Zahodnega brega.

Velika Britanija in Francija sta izvedli skupne zračne napade na podzemni objekt Islamske države v osrednji Siriji. Operacija je bila izvedena v sklopu prizadevanj za preprečitev ponovnega vzpona islamističnih ekstremistov.

V sirskem mestu Alep so sile skupine PKK/YPG, ki delujejo tudi pod imenom SDG, izvedle serijo topniških in minometnih napadov na civilne objekte, v katerih so po zadnjih podatkih umrli najmanj štirje ljudje. Tarči napadov sta bili bolnišnica Zahi Azrak v četrti Bustan el-Baša in šola v soseski Yeni Süryan. Po poročanju lokalnih virov sta med ubitimi v bolnišnici najmanj dve ženski, medtem ko je bilo v napadih ranjenih še približno 15 civilistov, vključno z otrokom. Sirsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so vladne vojaške enote na napade odgovorile s ciljanjem izvorov ognja in lokacij, od koder so bili izstreljeni brezpilotni letalniki. Ministrstvo trdi, da so bili nekateri napadalni elementi v povračilnih ukrepih nevtralizirani. Zaradi incidentov so bile v prizadetih delih mesta zaprte prometne poti, razmere pa ostajajo napete, saj se spopadi med sirsko vojsko in kurdskimi silami na tem območju stopnjujejo.

Turški obrambni minister Yasar Güler je pozval vse kurdske oborožene skupine, vključno s tistimi v Siriji, naj nemudoma prekinejo svoje dejavnosti in brezpogojno položijo orožje. Güler je v svoji izjavi posebej izpostavil Delavsko stranko Kurdistana (PKK) ter z njo povezane organizacije, kot so PYD, YPG in Sirske demokratične sile (SDF). Turška stran vztraja, da ne bo dovolila vzpostavitve nobene teroristične strukture v regiji, ki bi lahko ogrozila njeno varnost. Poziv k razorožitvi sledi turškim prizadevanjem za uveljavitev sporazuma iz marca prejšnjega leta, ki predvideva integracijo kurdskih institucij in vojaških sil v sirsko centralno vlado oziroma vojsko. Ankara zahteva, da se proces razorožitve in integracije zaključi pred koncem leta 2025. Kljub turškim pritiskom pogajanja o izvajanju tega sporazuma zaenkrat niso prinesla bistvenega napredka, kar povečuje napetosti na sirsko-turški meji.

Iraški predsednik in premier Mohammed Shia al-Sudani sta ob spominski slovesnosti izpostavila ključno vlogo pokojnega iranskega generala Kasema Solejmanija v boju proti teroristični skupini Islamska država (Daesh). Po navedbah iraškega vrha je bila vojaška in logistična podpora Teherana odločilna za stabilizacijo regije in končno zmago nad teroristi, ki so pred leti ogrožali ozemeljsko celovitost Iraka. Premier al-Sudani je v svojem nagovoru poudaril, da sta bila general Solejmani in iraški poveljnik Abu Mahdi al-Muhandis nepogrešljiva pri usklajevanju operacij, ki so vodile do usodnih zmag na bojišču. Izjave prihajajo v času, ko Irak nadaljuje svojo kompleksno zunanjo politiko uravnoteženja odnosov med Iranom in Združenimi državami Amerike, pri čemer poudarja pomen regionalnega sodelovanja za ohranjanje nacionalne varnosti in preprečevanje ponovnega vzpona ekstremističnih skupin.

Iranski predsednik Ebrahim Raisi je uradnikom izdal neposreden ukaz za aktivnejše prizadevanje pri pridobivanju iranskega deleža vode iz reke Helmand, ki priteka iz sosednjega Afganistana. Iranski minister za energetiko je ob tem poudaril, da so se pogajanja s talibanskimi oblastmi v Kabulu sicer okrepila, vendar Teheran v preteklem letu ni uspel prejeti celotne dogovorjene količine vode, kar povzroča resne težave na sušnih območjih jugovzhodnega Irana. Zaradi neizpolnjevanja določil pogodbe o vodnih pravicah iz leta 1973 je iranski predsednik postavil ultimat, s katerim zahteva takojšnje ukrepanje diplomatskih in tehničnih služb. Spor glede razdelitve vodnih virov ostaja ena ključnih točk napetosti med državama, saj pomanjkanje vode vpliva na kmetijstvo in oskrbo prebivalstva v iranski provinci Sistan in Beludžistan. Minister je potrdil, da bodo politični predstavniki zdaj povečali pritisk na afganistansko stran, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti.