Robert Golob prejel vabilo Donalda Trumpa v odbor za mir v Gazi

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je naznanil, da bo bolgarski diplomat Nikolaj Mladenov prevzel vodenje posebnega odbora za mir ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Glavna naloga omenjenega odbora bo nadzor nad izvajanjem premirja v Gazi. Mladenov, ki velja za izkušenega diplomata na področju bližnjevzhodnih vprašanj, bo imel ključno vlogo pri usklajevanju dejavnosti med Združenimi državami Amerike in regionalnimi akterji. Imenovanje Mladenova, nekdanjega posebnega odposlanca Združenih narodov za bližnjevzhodni mirovni proces, odraža prizadevanja nove ameriške administracije za vzpostavitev trdnejših nadzornih mehanizmov v regiji. Kot izkušeni poznavalec balkanske in mednarodne politike bo moral Mladenov krmariti med kompleksnimi interesi Izraela in palestinskih skupin, pri čemer bo njegovo delo neposredno vplivalo na stabilnost območja. Odločitev za imenovanje diplomata zunaj neposrednega ameriškega političnega kroga nakazuje na Trumpovo namero po vključitvi mednarodnih strokovnjakov v reševanje konfliktov. Izraelska stran je imenovanje sprejela z odobravanjem, saj Mladenov velja za uravnoteženega pogajalca, ki dobro pozna razmere na terenu in je v preteklosti že uspešno sodeloval z vsemi ključnimi deležniki v konfliktu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in slovenska predsednica Nataša Pirc Musar sta izrazila upanje, da bo trenutni mirovni sporazum v Gazi odprl pot neodvisni palestinski državi. Voditelji EU si prizadevajo za aktivnejšo vlogo v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu. Poročilo ZN navaja, da je izraelski genocid v Gazi nemogoč brez globalne vpletenosti. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je poudarila nujnost odgovornosti EU in predlagala sankcije proti izraelskim uradnikom.

Republikanska večina v zgornjem domu ameriškega kongresa je v sredo preprečila sprejetje resolucije o vojnih pooblastilih, ki bi omejila zmožnost predsednika Donalda Trumpa za izvajanje vojaških napadov na Venezuelo in druge države. Odločitev je bila sprejeta po intenzivnem pritisku Bele hiše na skupino petih republikanskih senatorjev, ki so sprva načrtovali podporo demokratskemu predlogu za omejitev izvršilne oblasti. Na koncu sta dva senatorja pod pritiskom spremenila svoje mnenje, odločilni glas proti pa je prispeval podpredsednik ZDA J. D. Vance. Glasovanje odraža trenutno politično dinamiko v Washingtonu, kjer si predsednik Trump prizadeva ohraniti čim širša pooblastila pri vodenju zunanje politike in uporabi vojaške sile. Nasprotniki resolucije so trdili, da bi kakršno koli omejevanje spodkopalo verodostojnost ameriške vojaške grožnje in oslabilo pogajalska izhodišča države v mednarodnih sporih. Na drugi strani so predlagatelji opozarjali na ustavno vlogo kongresa, ki ima po njihovem mnenju edini pravico do razglasitve vojne. S tem rezultatom je predsednik Trump utrdil svojo avtoriteto nad republikanskimi vrstami v senatu, hkrati pa si je zagotovil proste roke pri morebitnih prihodnjih vojaških posredovanjih. Politični analitiki opozarjajo, da bi takšna koncentracija moči lahko privedla do novih napetosti v Latinski Ameriki, zlasti v odnosu do Venezuele, ki ostaja osrednja točka ameriških zunanjepolitičnih pritiskov v regiji.