Evropska unija se je odzvala na novico o zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani ameriških posebnih enot v Caracasu. Visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v uradni izjavi poudarila, da Maduro nima legitimnosti za opravljanje funkcije predsednika, hkrati pa se je izognila neposredni obsodbi ameriške vojaške operacije. Kallasova je po pogovorih z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom pozvala k zmernosti in poudarila, da morajo biti v vseh okoliščinah spoštovana načela mednarodnega prava in Listina Združenih narodov.
Evropska diplomacija trenutno prednostno obravnava varnost evropskih državljanov v Venezueli, saj so razmere v državi po ameriških zračnih napadih in aretaciji Madura ter njegove soproge izjemno napete. Unija vztraja pri potrebi po mirnem prehodu oblasti, vendar opozarja na nujnost vzdržanja od dejanj, ki bi lahko dodatno destabilizirala regijo. Operacija, ki jo je ukazal predsednik ZDA Donald Trump, predstavlja kritično zaostritev odnosov, na katero Bruselj odgovarja s pozivi k diplomatski previdnosti.
Izjave
"EU je večkrat razglasila, da Maduro nima legitimnosti, in zagovarja potrebo po mirnem prehodu."
Kaja Kallas
"V vseh okoliščinah je treba spoštovati načela mednarodne zakonitosti in listino Združenih narodov."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno vpliva na zunanjo politiko Evropske unije, katere članica je tudi Slovenija. Morebitna destabilizacija Venezuele in energetska negotovost na svetovnih trgih lahko posredno vplivata na slovensko gospodarstvo. Slovenija kot članica EU sledi skupnim stališčem glede legitimnosti venezuelskega vodstva in spoštovanja mednarodnega prava.
Število voditeljev držav in vlad, ki so se udeležili četrtega vrha Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) in Evropske unije (EU) v Kolumbiji, je bilo nizko, saj se ga je udeležilo le devet voditeljev. To srečanje je potekalo v mestu Santa Marta.
Ministri za zunanje zadeve Evropske unije so podaljšali sankcije proti Venezueli za eno leto, do 10. januarja 2027. Razlog za podaljšanje so "persistente akcije, ki spodkopavajo demokracijo" v državi.
Evropska komisija je v ponedeljek uradno pozvala k začetku demokratičnega prehoda v Venezueli, ki bi moral po mnenju Bruslja vključevati voditelja opozicije Edmunda Gonzáleza in Marío Corino Machado. Poziv prihaja po sobotnem zajetju Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike v Caracasu. Tiskovna predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve je poudarila, da je na preteklih volitvah milijone Venezuelcev glasovalo za Gonzáleza, zato mora biti opozicija ključen del prihodnjega političnega dialoga.
Kljub pritisku javnosti se Evropska komisija ni želela neposredno opredeliti do vojaške operacije Združenih držav Amerike ali obsoditi napada. Namesto tega so dogodke označili za priložnost za prehod, ki ga mora voditi venezuelsko ljudstvo. Bruselj vztraja pri stališču, da je za pravno opredelitev dogodkov še prezgodaj, vendar hkrati Maduru odreka legitimnost na položaju predsednika in poudarja pomen spoštovanja volje volivcev.
Predsednik Generalitata Salvador Illa je okrepil svojo kritiko Izraela in pozval Evropsko unijo k odločnejšemu pritisku za zaustavitev "genocida" v Gazi. Ob tem je poudaril, da EU potrebuje več političnega poguma pri soočanju z Izraelom in za zaščito pred morebitnimi pritiski Donalda Trumpa. Illa je izpostavil tudi potrebo po krepitvi evropskega federalizma kot načina za stabilizacijo projekta EU v globalno nestabilnih razmerah. Kritiziral je tudi pomanjkanje podpore katalonskemu jeziku in pozval k njegovi promociji namesto izpostavljanju izgubljanja njegovega pomena. Evropska unija se sicer sooča z gospodarskimi in političnimi posledicami podrejanja Trumpovim zahtevam, kar ogroža stabilnost Evrope.
Rusija v šolah uvaja propagando, ki poveličuje invazijo na Ukrajino, celo za otroke, stare tri leta. Kremelj si prizadeva vzgojiti mlade lojaliste po vzoru sovjetske dobe. Analitiki opozarjajo, da Ukrajina ni edina tarča Putinovih načrtov, ki bi lahko ogrozili tudi Poljsko in druge evropske države. Prekinitev pan-evrazijske integracije, ki jo je načrtoval Putin, pa je povzročila multipolarno tekmovanje za ideje in tehnologijo.
Španski predsednik vlade Pedro Sánchez je v nedeljo v pismu članstvu stranke PSOE ostro obsodil ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, ki ga je označil za nedopustno kršitev mednarodnega prava. Sánchez je v svojem odzivu poudaril nujnost spoštovanja mednarodnih pravnih norm in mirnega reševanja konfliktov, pri čemer je dogajanje v Venezueli postavil ob bok trpljenju prebivalcev v Ukrajini in Palestini. Po njegovih besedah je Španija ključna branilka progresivnih vrednot, ki služijo kot protiutež vzponu skrajne desnice po svetu.
Istočasno so se pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike v Madridu zbrali številni protestniki pod geslom 'Ne agresiji ZDA na Venezuelo'. Protesta, ki ga je organizirala Antifašistična internacionala, so se udeležili tudi vidni politiki strank Unidas Podemos in Izquierda Unida. Voditeljica stranke Podemos Ione Belarra je ameriškega predsednika Donalda Trumpa primerjala s Hitlerjem in pozvala k prekinitvi vseh diplomatskih stikov z Washingtonom, medtem ko so protestniki ameriško operacijo označili za terorizem in nezakonit poseg zaradi interesov po nafti.
Dogajanje neposredno vpliva na zunanjo politiko Evropske unije, katere članica je tudi Slovenija. Morebitna destabilizacija Venezuele in energetska negotovost na svetovnih trgih lahko posredno vplivata na slovensko gospodarstvo. Slovenija kot članica EU sledi skupnim stališčem glede legitimnosti venezuelskega vodstva in spoštovanja mednarodnega prava.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.