Ameriški predsednik Donald Trump je po sklenitvi trgovinskega sporazuma z Japonsko, ki vključuje 15-odstotne carine na japonsko blago, preusmeril pozornost na Evropsko unijo in napovedal, da bo "Evropa jutri pripravljena", kar kaže na nadaljevanje njegove agresivne carinske politike. Medtem ko so finančni trgi sporazum z Japonsko pozdravili, je Evropska unija pripravila skoraj 100 milijard evrov protikrepilnih carin, če pogajanja s Trumpovo administracijo ne bodo uspešna, kar vključuje morebitne dajatve na blago od letal do viskija. Analitiki so opozorili, da je Trumpova taktika visokih carin začela prinašati rezultate, hkrati pa je sprožila zaskrbljenost glede globalne trgovine. Trump je med drugim sporočil, da je delovni načrt s Japonsko, ki vključuje 15% davek na uvoženo blago, ustvaril nov posel. Poudaril je tudi svoje poslovne vezi in škotsko dediščino pred morebitnim obiskom Škotske.

Finančni trgi po svetu so se odzvali z rastjo po napovedi trgovinskega sporazuma med ZDA in Japonsko, ki vključuje 15-odstotne dajatve na japonski uvoz namesto groženih 25 odstotkov. Sporazum, ki ga je Donald Trump opisal kot "masivnega", je bil dosežen tik pred zadnjim rokom za tarife. Medtem je General Motors poročal o izgubi 1,1 milijarde dolarjev operativnega dohodka zaradi Trumpovih carin. Kanadski premier je poudaril, da Kanada ne bo sprejela "slabega dogovora" o carinah ZDA, medtem ko je EU pripravila paket povračilnih carin v višini 93 milijard evrov, če pogajanja z Trumpovo administracijo ne bodo uspešna. Trump je opozoril EU pred začetkom trgovinskih pogovorov v Washingtonu, medtem ko so se on in japonski premier zavezali k "pošteni" svetovni trgovini.

Avtomobilska podjetja, kot sta Toyota in Honda, so zabeležila rast delnic, saj je bil sklenjen trgovinski sporazum med ZDA in Japonsko. Toyota je poskočila za več kot 15 odstotkov. Sporazum vključuje 15-odstotne carine na japonsko blago in zavezo Tokia k vlaganju 550 milijard dolarjev v ZDA. Analitiki so sporazum označili za diplomatski uspeh, ki je stabiliziral ameriški dolar po treh dneh padcev. Evropski pogajalci so se po dogovoru odpravili v Washington, medtem ko je nemška komisija za UNESCO odločitev ZDA obžalovala, a jo označila za pričakovano.

Ameriški predsednik Donald Trump je s predsednikom Japonske Shigerujem Ishibo sklenil trgovinski sporazum, ki so ga borze po svetu pozdravile. Japonska je postala ena izmed petih držav, ki so podpisale takšen sporazum z ZDA.

ZDA in Japonska sta sklenili trgovinski sporazum, ki predvideva 15-odstotne carine na japonsko blago, vključno z avtomobili. Sporazum, ki ga je Trump označil za "masivnega", naj bi Japonski omogočil tudi vzpostavitev 550 milijard dolarjev vrednega sklada za naložbe v ZDA. Ta dogovor je povzročil rast tokijske borze, zlasti delnic avtomobilskih podjetij, in je bil sklenjen z eno izmed petih držav, ki so podpisale takšen sporazum z ZDA. Čeprav se zdi diplomatski uspeh, sporazum prinaša tudi morebitne konflikte.

Ameriški predsednik Donald Trump je na Truth Social objavil »masiven« trgovinski sporazum z Japonsko, ki bo vključeval 15-odstotne carine na japonsko blago. Ta dogovor, ki ga je Trump označil za »morda največji posel doslej«, bo Japonski omogočil tudi vzpostavitev 550 milijard dolarjev vrednega sklada za naložbe v ZDA. Japonska je po tem postala ena izmed petih držav, ki so podpisale takšen sporazum z ZDA. Predsednik Trump je medtem gostil filipinskega predsednika Ferdinanda Marcosa mlajšega, s katerim sta razpravljala o tarifah in varnostnem partnerstvu, in potrdil, da sta državi 'zelo blizu' dokončanju trgovinskega sporazuma. Poleg tega je Trump dejal, da ga je kitajski predsednik Xi Jinping povabil na obisk na Kitajsko.

Ameriški predsednik Donald Trump je naznanil »masiven« trgovinski sporazum z Japonsko, ki vključuje znižanje carin na 15 odstotkov. Trump je sporazum opisal kot morda največjega doslej, zaradi česar so na tokijski borzi zrasle delnice avtomobilskih podjetij. Po sporazumu naj bi Japonska ustanovila tudi 550 milijard dolarjev vreden sklad za naložbe v ZDA. Japonska je tako postala ena izmed petih držav, ki so podpisale takšen sporazum z ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal »masiven« trgovinski sporazum z Japonsko, ki vključuje znižanje carin na 15 odstotkov. Sporazum, ki ga je Trump označil za morda največjega doslej, je povzročil rast tokijske borze. Medtem je CNN poročal, da je bil Jeffrey Epstein, ki je storil samomor v zaporu, prisoten na poroki Donalda Trumpa leta 1993. Trump je tudi kritiziral predsednika Federalnih rezerv Jeromea Powella in ga označil za »neumneža«, ki je obrestne mere ohranjal previsoke, ter napovedal njegovo zamenjavo v osmih mesecih. V ločenem dogodku je Trump obtožil Baracka Obamo izdaje in pozval k njegovi obsodbi.

Združene države Amerike so se pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa vnovič umaknile iz Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), kar je poteza, ki jo je Trump ponovil iz svojega prvega mandata. Agencija UNESCO je odločitev obžalovala, a jo je označila za pričakovano, enako stališče je izrazila tudi Francija kot gostiteljica in ustanovna članica Unesca. Generalni sekretar nemške komisije za UNESCO, Roman Luckscheiter, je prav tako dejal, da niso presenečeni nad tem korakom. Odločitev naj bi bila v skladu s politiko 'Amerika najprej'.

Palestinske oblasti so izstop ZDA iz Unesca označile kot 'nesprejemljivo politizacijo'. Izstop ZDA iz Unesca je bil že drugi v mandatu Donalda Trumpa, pred tem pa so se v organizacijo vrnile pod predsednikom Joejem Bidnom. Poleg splošnih razlogov o 'woke' politikah in antisemitizmu, je bil za izstop ZDA pomemben tudi sprejem Palestine v organizacijo in domnevna protiizraelska naravnanost Unesca, kar je Bela hiša potrdila kot razlog za ponovni izstop.

ZDA so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa ponovno izstopile iz Unesca, odločitev, ki naj bi začela veljati konec leta 2026. Bela hiša je kot razlog navedla, da nadaljnje sodelovanje ni v nacionalnem interesu Združenih držav in da se Unesco osredotoča na 'delitvene družbene in kulturne zadeve', vključno z domnevnim antisemitizmom, sovražnostjo do Izraela ter 'woke' politikami. Generalni sekretar Unesca je bil nad odločitvijo razočaran. To je že tretjič, da ZDA zapuščajo to organizacijo, kar naj bi bilo v skladu s politiko 'Amerika najprej'. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem gostil filipinskega predsednika Ferdinanda Marcosa mlajšega, da bi razpravljala o tarifah in varnostnem partnerstvu, ter potrdil, da sta državi 'zelo blizu' dokončanju trgovinskega sporazuma. Poleg tega je Trump dejal, da ga je kitajski predsednik Xi Jinping povabil na obisk na Kitajsko.

Združene države Amerike so sporočile, da bodo konec leta 2026 ponovno izstopile iz Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Kot razlog za ponovni izstop so ZDA navedle, da nadaljnje sodelovanje v Unescu ni v nacionalnem interesu Združenih držav. Dodatni razlog za izstop naj bi bila sprejem Palestine v organizacijo in domnevna protiizraelska naravnanost Unesca.

Združene države Amerike so se pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa ponovno umaknile iz Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO). Odločitev, ki jo je potrdila tudi tiskovna predstavnica Bele hiše Anna Kelly, je bila sprejeta po 90-dnevni preučitvi delovanja organizacije, pri kateri je bila izražena kritika do domnevnega antisemitizma, sovražnosti do Izraela ter 'woke politik' Unesca glede raznolikosti, enakosti in vključenosti. Ameriška vlada je pojasnila, da nadaljnje sodelovanje v Unescu ni v nacionalnem interesu Združenih držav in da se osredotoča na 'delitvene družbene in kulturne zadeve'. O umiku je poročal časopis New York Post. Umik bo začel veljati konec leta 2026. Generalni sekretar Unesca je bil nad odločitvijo razočaran. To je že tretjič, da ZDA zapuščajo to organizacijo, kar naj bi bilo v skladu s politiko »Amerika najprej«.

ZDA so se pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa ponovno umaknile iz Unesca, saj menijo, da nadaljnje sodelovanje ni v njihovem nacionalnem interesu. Odločitev naj bi začela veljati konec leta 2026. Umik, ki ga je potrdila tudi tiskovna predstavnica Bele hiše Anna Kelly, sledi 90-dnevni preučitvi delovanja organizacije, v kateri so bile izražene kritike do domnevnega antisemitizma, sovražnosti do Izraela ter 'woke politik' Unesca glede raznolikosti, enakosti in vključenosti. ZDA so se Unescu ponovno pridružile leta 2023 pod predsednikom Joejem Bidnom, kar pomeni, da je to že drugi umik ZDA iz te organizacije v Trumpovem mandatu. UNESCO je bil ustanovljen po drugi svetovni vojni za spodbujanje miru prek mednarodnega sodelovanja na področju izobraževanja, znanosti in kulture, o umiku pa je poročal časopis New York Post.

ZDA načrtujejo ponoven umik iz Unesca, ki bo začel veljati konec leta 2026. Odločitev je bila sprejeta zaradi domnevne protiizraelske retorike in podpore »woke« politikam, ki jih Bela hiša opisuje kot delitvene. Generalni sekretar Unesca je bil nad odločitvijo razočaran. Umik naj bi bil v skladu s politiko »America First« in je že tretjič, da ZDA zapuščajo to organizacijo. Ameriška vlada je pojasnila, da nadaljnje sodelovanje v Unescu ni v nacionalnem interesu Združenih držav.

Združene države Amerike so se pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa ponovno umaknile iz Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO). Odločitev, ki jo je potrdila tudi tiskovna predstavnica Bele hiše Anna Kelly, je bila sprejeta po 90-dnevni preučitvi delovanja organizacije, pri kateri je bila izražena kritika do domnevnega antisemitizma, sovražnosti do Izraela ter 'woke politik' Unesca glede raznolikosti, enakosti in vključenosti. UNESCO je bil ustanovljen po drugi svetovni vojni za spodbujanje miru prek mednarodnega sodelovanja na področju izobraževanja, znanosti in kulture, o umiku pa je poročal časopis New York Post. ZDA so že pred dvema letoma izstopile iz Unesca in so se ponovno pridružile pod predsednikom Joejem Bidnom leta 2023, zato je to že drugi umik v Trumpovem mandatu. Ameriška vlada je pojasnila, da nadaljnje sodelovanje v Unescu ni v nacionalnem interesu Združenih držav in da se osredotoča na 'delitvene družbene in kulturne zadeve'. Umik bo začel veljati konec leta 2026.

Združene države Amerike so se pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa ponovno umaknile iz Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO). Odločitev, ki jo je potrdila tiskovna predstavnica Bele hiše Anna Kelly, je bila sprejeta po 90-dnevni preučitvi delovanja organizacije, pri kateri je bila izražena kritika do domnevnega antisemitizma, sovražnosti do Izraela ter 'woke politik' Unesca glede raznolikosti, enakosti in vključenosti. Poteza sledi podobnemu umiku ZDA iz Unesca pred približno dvema letoma. UNESCO je bil ustanovljen po drugi svetovni vojni za spodbujanje miru prek mednarodnega sodelovanja na področju izobraževanja, znanosti in kulture. O umiku je poročal časopis New York Post.