Kitajska v letu 2025 zabeležila rekorden trgovinski presežek v višini 1,2 bilijona dolarjev

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz iz držav, ki ohranjajo tesne trgovinske odnose z Iranom. Ukrep najbolj ogroža ključne gospodarske partnerice Teherana, vključno s Kitajsko, Irakom, Turčijo in Združenimi arabskimi emirati. Namen te poteze je stopnjevanje gospodarskega pritiska na iranski režim in izolacija države na svetovnih trgih, medtem ko se Washington odziva na notranjepolitično dogajanje v Iranu. Seznam držav, ki bi jih te dajatve lahko močno prizadele, vključuje tudi nekatere evropske gospodarske velesile, predvsem Nemčijo. Nemško gospodarstvo, ki je že tako v fazi stagnacije, bi se ob morebitni polni uveljavitvi carin spopadalo z dodatnimi stroški pri izvozu na ameriški trg. Trumpova administracija s tem uresničuje svojo politiko recipročnih carin, ki jo je napovedala za obdobje 2025–2026. Zanimivo je, da so se nekateri največji ameriški trgovinski partnerji, kot so Kanada, Mehika in Rusija, za zdaj izognili novim carinskim dajatvam v okviru te specifične politike. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za selektiven pristop, s katerim želi Bela hiša kaznovati države, ki neposredno podpirajo iransko gospodarstvo, hkrati pa ohraniti stabilnost na drugih ključnih trgovinskih frontah.

Evropska unija je po več kot dveh desetletjih pogajanj dosegla politični konsenz za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z južnoameriškim blokom Mercosur, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Bolivija, Paragvaj in Urugvaj. Kmetijski ministri sedemindvajseterice so se v sredo v Bruslju sestali, da bi dorekli podrobnosti o zaščiti evropskih kmetov, hkrati pa izkoristili gospodarske in geopolitične prednosti največjega trgovinskega dogovora v zgodovini povezave. Po navedbah glavnega pogajalca EU Maroša Šefčoviča bo sporazum povečal izvoz kmetijskih proizvodov iz EU za do 50 odstotkov, hkrati pa bo Uniji zagotovil vlogo kredibilne trgovinske partnerice v nestabilnih svetovnih razmerah. Premik v pogajanjih se dogaja v času, ko Bruselj intenzivno išče nove trge, da bi ublažil posledice ameriških carin, hkrati pa poteka le teden dni po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolása Madura. Čeprav je Francija decembra lani pod pritiskom domačih kmetov sporazum blokirala, se zdaj kaže močna volja preostalih članic po dokončni sklenitvi. Pogajanja se bodo nadaljevala v petek, uradni podpis sporazuma pa se po neuradnih napovedih pričakuje 12. januarja v Paragvaju. Strateški pomen dogovora je poudaril tudi Šefčovič, ki je izpostavil, da je kredibilnost v trenutnem turbulentnem svetu neprecenljiva valuta. Sporazum ne bo le odprl novih poti za evropsko industrijo, temveč bo okrepil vpliv EU v Južni Ameriki, kjer se blok sooča z naraščajočim vplivom drugih svetovnih velesil. Kljub optimizmu pa kmetijski sektor v nekaterih evropskih državah še vedno izraža zaskrbljenost zaradi povečanega uvoza južnoameriškega govejega mesa in perutnine pod ugodnejšimi pogoji.

Združene države Amerike in Tajvan sta tik pred sklenitvijo obsežnega trgovinskega dogovora, ki bi bistveno zmanjšal carine na tajvanski izvoz in vključeval zavezo podjetja TSMC za gradnjo najmanj petih dodatnih tovarn polprevodnikov v Arizoni. Po navedbah več virov naj bi se skupna vrednost naložb podjetja TSMC v Združenih državah Amerike s tem povečala s sedanjih 165 milijard na približno 465 milijard dolarjev. Predlagani sporazum predvideva znižanje carin na tajvansko blago na 15 odstotkov, kar naj bi spodbudilo gospodarsko sodelovanje med obema stranema v času zaostrenih geopolitičnih razmer na področju visoke tehnologije. Na napovedi o selitvi proizvodnih zmogljivosti se je ostro odzval Peking. Tiskovna predstavnica urada za tajvanske zadeve pri kitajskem državnem svetu Zhu Fenglian je obtožila tajvansko vladajočo stranko DPP, da z menjavo ključnih tehnoloških prednosti za carinske ugodnosti spodkopava dolgoročne interese otoka. Po njenih besedah gre za potezo, ki slabi vodilno vlogo Tajvana v svetovni industriji čipov, medtem ko kritiki na samem Tajvanu opozarjajo na morebitno »izpraznitev« domače industrije. Projekt v Arizoni predstavlja enega največjih tujih neposrednih naložbenih ciklov v zgodovini ZDA in je ključni del prizadevanj Washingtona za zmanjšanje odvisnosti od uvoza polprevodnikov iz Azije. Čeprav so pogajanja še v zaključni fazi, bi potrditev tega dogovora pomenila pomemben strateški premik v globalni dobavni verigi mikročipov. To bi lahko vplivalo na celotno tehnološko panogo, saj polprevodniki ostajajo strateška surovina za sodobno elektroniko, avtomobilsko industrijo in umetno inteligenco.