Litva namenila 100 milijonov evrov za gradnjo vojaškega poligona ob Suvalškem koridorju

Litovske oblasti so sprožile uradni postopek preverjanja dovoljenja za stalno prebivanje ruskega opozicijskega politika Leonida Volkova, nekdanjega tesnega sodelavca pokojnega Alekseja Navalnega. Oddelek za migracije je od službe za državno varnost zahteval oceno, ali Volkove izjave predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ali javnemu redu v državi. Povod za preiskavo so bile objavljene zasebne komunikacije, v katerih se je Volkov odzval na domnevno smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK). Volkov je v sporni korespondenci Kapustina označil za nacista, čigar obstoj naj bi koristil kremeljski propagandi, ob tem pa kritično ocenil tudi ukrajinske uradnike, vključno z nekdanjim vodjem obveščevalne službe Kirilom Budanovom. Čeprav se je kasneje izkazalo, da je bila smrt Kapustina zrežirana, so litovski organi ocenili, da so takšne izjave lahko sporne z vidika varnostne politike države. Če bo ugotovljeno, da Volkov predstavlja varnostno tveganje, mu po litovski zakonodaji grozi preklic dovoljenja za bivanje in izgon iz države.

Norveška razmišlja o zagotovitvi vojaškega posojila Ukrajini v višini več kot 100 milijard evrov. Sredstva naj bi zagotovili iz državnega premoženjskega sklada. Morebitno posojilo bi Ukrajini omogočilo financiranje obrambnih potreb v času ruske agresije.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ob obisku v Trebinju potrdil, da je Srbija pripravljena investirati več kot 200 milijonov evrov v gradnjo novega letališča. Vučić je ob tem pozval pristojne institucije v Bosni in Hercegovini ter entiteti Republika Srbska, naj pospešijo postopke za izdajo potrebnih dovoljenj za začetek projekta. Po njegovih besedah gre za strateško naložbo, od katere srbska stran ne namerava odstopiti. Projekt gradnje letališča v Trebinju velja za ambiciozen infrastrukturni načrt, ki bi povezal to regijo s širšim mednarodnim prostorom, hkrati pa okrepil gospodarske in politične vezi med Srbijo in Republiko Srbsko. Kljub napovedim o visokih vlaganjih projekt ostaja odvisen od usklajevanja med različnimi ravnmi oblasti v Bosni in Hercegovini, kjer se pogosto pojavljajo vprašanja glede pristojnosti nad državnim premoženjem in zemljišči. Srbska stran pričakuje, da bodo birokratske ovire kmalu odpravljene, kar bi omogočilo prehod v fazo izvedbe.