Ameriška javnost izrazila nezaupanje do delovanja agencije ICE in nasprotovala nakupu Grenlandije
Sredina
Zanesljiv vir Verified Propaganda
politika družba
Sredina
Zanesljiv vir Verified Propaganda

Ameriška javnost izrazila nezaupanje do delovanja agencije ICE in nasprotovala nakupu Grenlandije

Povzetek

  • Polovica Američanov meni, da agencija ICE zmanjšuje varnost v mestih.
  • Večina vprašanih obsoja usodno streljanje v Minneapolisu kot neprimerno uporabo sile.
  • 75 % Američanov nasprotuje Trumpovemu predlogu o nakupu Grenlandije.
  • Le 25 % državljanov podpira ozemeljsko širitev ZDA na sever.

Najnovejša javnomnenjska raziskava televizije CNN kaže na globoko nezaupanje ameriške javnosti do delovanja zvezne agencije za priseljevanje in carine (ICE). Približno polovica vprašanih Američanov meni, da omenjena agencija zmanjšuje varnost v ameriških mestih, kar je posledica nedavnega dogodka v Minneapolisu, kjer je uslužbenec agencije usodno ustrelil stanovanjsko prebivalko Renee Good. Večina sodelujočih v raziskavi je to uporabo sile označila za neprimerno, kar nakazuje na širše sistemske težave pri izvajanju pooblastil zveznih organov.

Hkrati so rezultati raziskave razkrili močno nasprotovanje predlogu predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Kar tri četrtine oziroma 75 odstotkov Američanov nasprotuje poskusom prevzema nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem. Le četrtina vprašanih podpira idejo o širitvi ameriškega ozemlja na sever, kar predstavlja precejšnjo politično oviro za uresničitev predsednikovih ozemeljskih ambicij.

Anketa, ki jo je za CNN izvedel inštitut SSRS, odraža trenutno družbeno klimo v Združenih državah Amerike, kjer se prepletajo vprašanja notranje varnosti, policijskih pooblastil in zunanjepolitičnih prioritet. Rezultati kažejo na precejšnjo razhajanje med vladno politiko in pričakovanji javnosti, predvsem na področju migracijske politike in mednarodnih odnosov, kar bo verjetno vplivalo na nadaljnje politične razprave v državi.

Možne posledice

  • Povečan pritisk javnosti na reformo migracijskih organov in oslabljena legitimnost predloga o nakupu Grenlandije.
  • Nadaljnje zaostrovanje politične polarizacije glede migracij.
  • Umik vprašanja nakupa grenlandije iz aktivne agende.
  • Povečan nadzor nad policijskimi pooblastili zveznih agencij.

Izjave

"Tri četrtine Američanov pravi, da nasprotujejo poskusom Združenih držav, da bi prevzele nadzor nad Grenlandijo."

"Približno polovica vprašanih vidi dogodek kot znak širših težav z načinom delovanja ameriške službe za priseljevanje in carine."

Entitete in sentiment

Entiteta Sentiment
CNN nevtralno
ICE Negativno
Donald Trump Negativno
Renee Good Negativno
SSRS nevtralno

Izvorni članki

Lastnosti poročanja virov

Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.

Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.

Objektivnost

nepristranski:

Zanesljivost

zanesljiv:

Politična orientacija

neznano:

Politične preference

neznano:

Tip poročanja

poročanje o novicah:
lokalno poročanje:
vremenske napovedi:

Neodvisnost

neodvisen:
odvisen:

Več o ocenjevanju virov.

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Dogodki v Združenih državah Amerike so za Slovenijo relevantni predvsem z vidika stabilnosti ključne zaveznice v zvezi NATO. Razprave o delovanju migracijskih organov in ozemeljskih zahtevah vplivajo na ameriško notranjo kohezijo, kar posredno vpliva na njihovo zunanjepolitično usmerjenost, ki je pomembna za slovenske varnostne interese.

Podobni članki

Večina Američanov nasprotovala prevzemu nadzora nad Grenlandijo
politika mednarodni odnosi
Večina Američanov nasprotovala prevzemu nadzora nad Grenlandijo
1 posodobitev 14. jan 17:00

Nova anketa CNN, ki jo je izvedel SSRS, je pokazala, da polovica Američanov meni, da Agencija za priseljevanje in carino (ICE) zmanjšuje varnost v ameriških mestih. Večina Američanov meni, da je smrtni strel uradnika ICE na Renée Good, prebivalko Minneapolisa, neprimerna uporaba sile.

Danska in evropski voditelji zavrnili Trumpove zahteve po priključitvi Grenlandije
politika
Danska in evropski voditelji zavrnili Trumpove zahteve po priključitvi Grenlandije

7. jan 2:42

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.

Rekordno število Američanov se opredeljuje za politično neodvisne
politika
Rekordno število Američanov se opredeljuje za politično neodvisne

12. jan 17:43

Najnovejša raziskava javnega mnenja agencije Gallup je razkrila, da se vse več prebivalcev Združenih držav Amerike oddaljuje od tradicionalnih političnih polov in se opredeljuje za neodvisne volivce. Trenutno se kar 45 odstotkov odraslih Američanov ne identificira niti z Demokratsko niti z Republikansko stranko, kar predstavlja znaten porast v primerjavi z obdobjem pred dvema desetletjema, ko je bila takšna le približno tretjina vprašanih. Trend zavračanja obeh glavnih strank je še posebej izrazit med mladimi odraslimi, ki vse pogosteje zavračajo strankarske oznake. Kljub temu da se rekordno število državljanov deklarira za neodvisne, podrobnejša analiza kaže, da se ti v zadnjem letu pri vprašanju o političnih nagnjenjih pogosteje nagibajo k Demokratski stranki. Strokovnjaki ta premik ne pripisujejo večji naklonjenosti demokratičnim politikam, temveč predvsem nezadovoljstvu z delovanjem predsednika Donalda Trumpa. Neodvisni volivci tako postajajo ključna, a hkrati nestanovitna volilna skupina, ki bi lahko odločilno vplivala na prihodnje politične procese v državi. Sprememba v politični identifikaciji kaže na naraščajočo polarizacijo in nezaupanje v tradicionalni dvostrankarski sistem, ki je desetletja obvladoval ameriško politično prizorišče. Ker se tradicionalne baze obeh strank krčijo, se morajo politični strategi spopadati z novimi izzivi pri nagovarjanju volilnega telesa, ki ni več trdno zasidrano v strankarskih doktrinah. To dolgoročno pomeni potencialno prestrukturiranje politične moči v ZDA in večjo negotovost pred prihajajočimi volitvami.

Trumpova administracija uporabila primer Madura za opravičevanje uporabe zakona o tujih sovražnikih.
gospodarstvo politika
Trumpova administracija uporabila primer Madura za opravičevanje uporabe zakona o tujih sovražnikih.
3 posodobitev 6. jan 15:26

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.

Bela hiša označila nakup Grenlandije za prednostno nalogo nacionalne varnosti
obramba gospodarstvo
Bela hiša označila nakup Grenlandije za prednostno nalogo nacionalne varnosti

7. jan 2:42

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.

Entitete in sentiment

Entiteta Sentiment
CNN nevtralno
ICE Negativno
Donald Trump Negativno
Renee Good Negativno
SSRS nevtralno

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Dogodki v Združenih državah Amerike so za Slovenijo relevantni predvsem z vidika stabilnosti ključne zaveznice v zvezi NATO. Razprave o delovanju migracijskih organov in ozemeljskih zahtevah vplivajo na ameriško notranjo kohezijo, kar posredno vpliva na njihovo zunanjepolitično usmerjenost, ki je pomembna za slovenske varnostne interese.