Večina Američanov nasprotovala prevzemu nadzora nad Grenlandijo

Najnovejša javnomnenjska raziskava televizije CNN kaže na globoko nezaupanje ameriške javnosti do delovanja zvezne agencije za priseljevanje in carine (ICE). Približno polovica vprašanih Američanov meni, da omenjena agencija zmanjšuje varnost v ameriških mestih, kar je posledica nedavnega dogodka v Minneapolisu, kjer je uslužbenec agencije usodno ustrelil stanovanjsko prebivalko Renee Good. Večina sodelujočih v raziskavi je to uporabo sile označila za neprimerno, kar nakazuje na širše sistemske težave pri izvajanju pooblastil zveznih organov. Hkrati so rezultati raziskave razkrili močno nasprotovanje predlogu predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Kar tri četrtine oziroma 75 odstotkov Američanov nasprotuje poskusom prevzema nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem. Le četrtina vprašanih podpira idejo o širitvi ameriškega ozemlja na sever, kar predstavlja precejšnjo politično oviro za uresničitev predsednikovih ozemeljskih ambicij. Anketa, ki jo je za CNN izvedel inštitut SSRS, odraža trenutno družbeno klimo v Združenih državah Amerike, kjer se prepletajo vprašanja notranje varnosti, policijskih pooblastil in zunanjepolitičnih prioritet. Rezultati kažejo na precejšnjo razhajanje med vladno politiko in pričakovanji javnosti, predvsem na področju migracijske politike in mednarodnih odnosov, kar bo verjetno vplivalo na nadaljnje politične razprave v državi.

Po poročanju CNN je bil 'drogaški čoln', ki so ga napadle ZDA in je sprožil polemike v ameriški politiki, namenjen v Surinam, ne v ZDA. Informacijo je CNN pridobil od dveh virov.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.