Evropski voditelji poudarjajo, da se meja ne sme spreminjati s silo in da mora biti Kijev vključen v odločitve

Hrvaški premier Andrej Plenković je v Zagrebu izjavil, da ima Evropska komisija, za razliko od prejšnjih, močno politično voljo za širitev Evropske unije. Dodal je, da je odločitev o morebitnih novih članicah možna do leta 2030, če bodo kandidatke tehnično pripravljene. Plenković je opozoril tudi na pomembnost zavedanja, da Evrope in Nata ne gre jemati za samoumevna.

Predsednik Republike Hrvaške Zoran Milanović je ob 35. obletnici Tigrov dejal, da Rakitje leta 1991 vstopa v mentalni in duhovni zemljevid hrvaškega naroda kot nekakšna "mala hrvaška Sparta". Ob tem je kritiziral evropske voditelje, rekoč, da so ti danes manjših kapacitet, kot so bili leta 1991, in da Evropa takrat ni vedela, kaj se dogaja, niti ne ve danes. Milanović je poudaril, da Hrvaški danes ne preti neposredna nevarnost, vendar so časi "mutni in olovni".

Evropski mediji poročajo, da so politični krogi in javnost v Evropski uniji (EU) zaprepaščeni in ogorčeni nad Trumpovo doktrino, ki naj bi jo Washington predstavil kot "civilizacijski propad Evrope". Doktrina naj bi tudi izražala stališče, da mora Rusija postati partner in ne sovražnik. Evropski voditelji in vlade se zaenkrat na to odzivajo zadržano. Trumpova strategija naj bi voditeljem evropskih držav zamerila, da večini državljanov ne dovolijo izraziti želje po miru v Ukrajini, in jasno poudarila, da se NATO ne sme več širiti.