Ruska federacija je uradno zavrnila predloge Združenih držav Amerike in evropskih zaveznic glede varnostnih jamstev za Ukrajino, s čimer so se zmanjšala pričakovanja za hitro sklenitev premirja. Kremelj je ob tem stopnjeval retoriko in izrekel neposredne grožnje evropskim vojakom, kar po ocenah analitikov močno otežuje nadaljnja mirovna pogajanja. Moskva še naprej vztraja pri svojih pogojih, ki vključujejo nevtralni status Ukrajine in zmanjšanje njenih vojaških zmogljivosti.
Kronologija dogodkov
4. dec. 2025 :Tajni pogovori med Washingtonom in Moskvo.ZDA in Rusija sta v zaupnem ozračju vodili pogajanja o prihodnosti Ukrajine, kar je sprožilo precejšen preplah med evropskimi članicami Nata. Francoski predsednik Macron je takrat javno posvaril pred možnostjo, da bi Washington v teh pogovorih žrtvoval ukrajinsko ozemlje za dosego miru. Ukrajina je odločno zahtevala pravičen mir in se uprla zahtevam Rusije po zmanjšanju svoje vojske ter prepovedi vstopa v Nato.
19. jul. 2025 :Ruske sabotaže in novi vojaški razvoj.Ukrajinske obveščevalne službe so opozorile na porast ruskih sabotažnih dejavnosti po celotni Evropi, medtem ko je Rusija razvila naprednejša brezpilotna letala Geran-3. Evropska unija in Velika Britanija sta se na rusko agresijo in napade na civilne cilje odzvali z osemnajstim paketom sankcij. Kljub upadu globalnega vpliva je Vladimir Putin vztrajal pri nadaljevanju vojaških operacij, kar je dodatno zaostrilo odnose z Zahodom.
Združene države Amerike so v odziv na nastalo situacijo in neuspeh pri usklajevanju varnostnih protokolov umaknile svoj podpis pod dokumentom o jamstvih za Ukrajino. Ta poteza potrjuje predhodna opozorila evropskih voditeljev, predvsem francoskega predsednika Emmanuela Macrona, o morebitni spremembi ameriške strategije. Evropa se tako sooča z negotovostjo glede nadaljnje vojaške in gospodarske podpore Kijevu v času, ko se pritisk na bojišču stopnjuje.
Dogajanje spremlja vse večji strah pred širitvijo konflikta, saj Rusija kljub mednarodnim sankcijam ne kaže pripravljenosti na kompromis. Ukrajinska diplomacija medtem poudarja, da si prizadeva za dejanski mir in ne zgolj za začasno pomiritev z agresorjem, vendar pa odsotnost ameriških jamstev bistveno slabi njihov pogajalski položaj. Razmere na terenu ostajajo kritične, saj mirovni procesi stagnirajo, vojaška dejavnost pa se ne umirja.
Izjave
"Ukrajina si želi pravega miru, ne pomiritve z Rusijo."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno vpliva na varnostno arhitekturo Evrope in s tem tudi na Slovenijo kot članico zveze Nato in Evropske unije. Morebitna nestabilnost v vzhodni Evropi in sprememba ameriške politike do Ukrajine bi lahko pomenili večji pritisk na slovenske obrambne izdatke in zunanjo politiko.
Slovenija aktivno sodeluje pri zagotavljanju pomoči Ukrajini, zato bi neuspeh mirovnih pogajanj ali umik zaveznikov lahko vplival na nadaljnje strateške odločitve Ljubljane glede energetske varnosti in gospodarske stabilnosti v regiji.
Medtem ko ZDA in Rusija v »zaupnem ozračju« nadaljujeta pogajanja o Ukrajini, evropske članice Nata vojaško podpirajo Kijev, EU pa išče načine za gospodarsko pomoč. Anketa v devetih državah EU kaže, da več kot polovica Evropejcev meni, da obstaja povečana nevarnost vojne z Rusijo.
Časopis Weltwoche poroča, da je EU v Ženevi poskušala ublažiti Trumpov načrt za mirovna pogajanja glede Ukrajine. Sedaj naj bi ZDA same pogajale z Ukrajino in Rusijo, brez sodelovanja Evrope. Nemški kancler pa je izjavil, da ne bo nobenih odločitev o Ukrajini in Evropi brez sodelovanja Ukrajincev in Evropejcev, kar nakazuje na nasprotovanje vsiljenim mirovnim rešitvam.
Članek na canadiandimension.com obravnava strahove pred širšim evropskim konfliktom zaradi ruskih dejanj v Ukrajini, pri čemer avtor Richard Sakwa meni, da so te bojazni pogosto pretirane. Lantidiplomatico.it poroča, da ruska obveščevalna služba SVR trdi, da Zahod še ni opustil želje po strateškem porazu Rusije. Johnmenadue.com pa izpostavlja pomanjkanje alternativnih medijskih vsebin o Korejskem polotoku v primerjavi z obsežnim poročanjem o Izraelu in Gazi, Ukrajini in Rusiji ter Iranu in Venezueli.
Ameriški predsednik Donald Trump je po navedbah Bele hiše 'zelo frustriran' zaradi Rusije in Ukrajine. Visoki ameriški uradniki naj bi se v soboto v Evropi sestali z uradniki iz Ukrajine, Francije, Nemčije in Velike Britanije, da bi razpravljali o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Če bo ocenjeno, da bo srečanje produktivno, bo Washington poslal svojega predstavnika na pogovore.
Članki obravnavajo različne vidike vojne v Ukrajini in odzive nanjo. Prvi članek, objavljen na gnseconomics.substack.com, analizira dvotirno strategijo ruskega predsednika Putina v Evropi. Drugi članek, objavljen na revolver.news, pa poroča o izjavah bivšega ameriškega predsednika Trumpa, ki pravi, da mu zmanjkuje potrpljenja s Putinom in trdi, da bi lahko rešil vojno.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Evropska unija največja ovira za mirovna pogajanja v Ukrajini, saj naj bi si prizadevala za strateški poraz Rusije. Opozoril je tudi, da bodo evropske vojaške sile, nameščene v Ukrajini, legitimen cilj za Rusijo. Izjava je bila objavljena na dan srečanja med Trumpom in Zelenskim.
Dogajanje neposredno vpliva na varnostno arhitekturo Evrope in s tem tudi na Slovenijo kot članico zveze Nato in Evropske unije. Morebitna nestabilnost v vzhodni Evropi in sprememba ameriške politike do Ukrajine bi lahko pomenili večji pritisk na slovenske obrambne izdatke in zunanjo politiko.
Slovenija aktivno sodeluje pri zagotavljanju pomoči Ukrajini, zato bi neuspeh mirovnih pogajanj ali umik zaveznikov lahko vplival na nadaljnje strateške odločitve Ljubljane glede energetske varnosti in gospodarske stabilnosti v regiji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.