Agencija Združenih narodov za spremljanje, IPC, je opozorila, da se v Gazi "zdaj odvija najslabši scenarij lakote", zračni prevozi hrane pa niso dovolj za odpravo humanitarne krize. Strokovnjaki ZN za prehransko varnost so potrdili, da se ljudje v Gazi "sooča z lakoto", pri čemer so poudarili, da so nenehni konflikti, množično razseljevanje in skoraj popoln kolaps osnovnih storitev potisnili oblegano enklavo na smrtonosno prelomnico. Generalni sekretar ZN Guterres je kritiziral uporabo lakote kot "orožja vojne" in opozoril, da je odločitev Izraela o "tedenskem povečanju" pomoči daleč od dovolj za zmanjšanje stopnje podhranjenosti. Medtem ko Izrael pristaja na "humanitarne" prekinitve ognja za dostavo pomoči, komentatorji izražajo razočaranje nad majhnim napredkom.

Izraelska vojska je sporočila, da je prestregla raketo, izstreljeno iz Jemna proti Izraelu, odgovornost za napad pa so prevzeli jemenski Hutiji. Medtem je bivša britansko-izraelska talec Emily Damari kritizirala načrt vodje laburistov Keirja Starmerja za priznanje Palestine, saj naj bi s tem "nagradil terorizem".

Združeno kraljestvo je napovedalo, da bo uradno priznalo palestinsko državo do septembra 2025, če Izrael ne bo pristal na prekinitev ognja v Gazi in izpolnil določenih pogojev. Ta poteza predstavlja pomemben premik v britanski politiki in je bila opisana kot ultimat Izraelu, saj naj bi njihova dejanja v Gazi »pretresla svet«. Priznanje Palestine s strani Francije in Združenega kraljestva spreminja diplomatsko ravnovesje, saj se Evropske države vse bolj odmikajo od stališč ZDA in Izraela glede tega vprašanja.