Šest držav obsodilo ameriško vojaško posredovanje in aretacijo Nicolása Madura

Bolivija si je zagotovila mesto v dodatnih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2026 po zmagi z 1:0 nad Brazilijo in izkoriščanju poraza Venezuele proti Kolumbiji. Venezuela je izgubila proti Kolumbiji s 6:3, kar je Boliviji omogočilo, da jo prehiti na lestvici. Bolivija se bo v mini turnirju s šestimi ekipami marca prihodnje leto potegovala za uvrstitev na svetovno prvenstvo.

Združene države Amerike so po bliskoviti vojaški operaciji, v kateri so v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, nekdanjega voditelja prepeljale v pripor v New Yorku. Maduro je zaprt v zveznem priporu v Brooklynu, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb narkoterorizma, trgovine s kokainom in nezakonitega posedovanja orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pamela Bondi je potrdila, da bo Maduro deležen polne teže ameriškega pravosodja, medtem ko je predsednik Donald Trump operacijo označil za izjemen uspeh. Mednarodna javnost se je na dogodke odzvala z obsodbami in dvomi o legalnosti ameriškega posredovanja. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da za uporabo sile na tujem ozemlju brez privolitve Varnostnega sveta Združenih narodov ni mednarodnopravne podlage, niti v primeru pregona kriminalnih dejanj ali spodbujanja demokracije. Situacija v Venezueli ostaja izjemno napeta; po zadnjih podatkih je med vojaškim napadom umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civili, na ulicah glavnega mesta pa so prisotna oklepna vozila. Bela hiša je hkrati nakazala namero o neposrednem upravljanju države in prevzemu nadzora nad obsežnimi venezuelskimi naftnimi rezervami, kar sproža dodatne polemike o kršenju suverenosti.

Vrhovne sile Združenih držav Amerike so izvedle vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, v kateri so napadle strateške cilje in zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Akcija je sprožila takojšen val obsodb s strani mednarodne skupnosti, zlasti Kitajske in voditeljev latinskoameriških držav. Kitajsko zunanje ministrstvo je operacijo označilo za grobo kršitev mednarodnega prava in hegemonistično dejanje, ki neposredno ogroža mir in varnost v Latinski Ameriki ter na Karibih. Po poročanju Pekinga gre za flagrantno uporabo sile proti suvereni državi. Na dogajanje so se odzvali tudi regionalni voditelji. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napad obsodil kot agresijo na suverenost Venezuele in celotne regije ter napovedal načrt ukrepov na meji. Medtem ko so latinskoameriški voditelji izrazili globoko zaskrbljenost nad destabilizacijo, je venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello državljane pozval k miru in zaupanju v domače oborožene sile. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale vse od konca leta 2025.