Ursula von der Leyen napovedala povečanje naložb in podporo varnosti na Grenlandiji

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je sporočila, da prihod evropskih vojakov na Grenlandijo ne bo vplival na namero ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da otok postane ozemlje Združenih držav Amerike. Po besedah tiskovne predstavnice so pogovori med podpredsednikom J. D. Vanceom, državnim sekretarjem Markom Rubiom ter dansko in grenlandsko stranjo potekali produktivno. Strani sta se dogovorili za ustanovitev delovne skupine, ki bo izvajala tehnične pogovore o morebitni akviziciji, ti pa naj bi se odvijali na vsaka dva do tri tedne. Bela hiša je poudarila, da pridobitev Grenlandije ostaja prioriteta ameriške nacionalne varnosti. Kljub temu da so države, kot so Nemčija, Švedska, Francija, Norveška in Finska, že napotile svoje vojaške kontingente na otok v okviru skupnih vojaških vaj z Dansko, Washington meni, da te dejavnosti ne bodo spremenile Trumpovega odločanja. Danska je ob tem opozorila, da bi kakršen koli poskus nasilnega prevzema otoka pomenil konec zavezništva Nato. Evropska podpora Grenlandiji se medtem krepi, saj evropske zaveznice z vojaško prisotnostjo izkazujejo solidarnost z dansko suverenostjo. Čeprav so se tehnični pogovori o prenosu ozemlja začeli, ostaja nasprotovanje evropskih držav in grenlandskih oblasti ključna ovira za uresničitev ameriških načrtov na Arktiki. Situacija stopnjuje napetosti znotraj čezatlantskega zavezništva, saj ZDA vprašanje obravnavajo izključno skozi prizmo lastnih strateških interesov.

Armand Mema, član finske nacionalno-konzervativne stranke Zavezništvo za svobodo, je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo Tass ostro kritiziral predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Mema trdi, da njena trenutna politika vodi povezavo v katastrofo in morebiten razpad, pri čemer je predsednico obtožil prizadevanj za preoblikovanje Evropske unije v tako imenovani četrti rajh. Po njegovih besedah so takšna prizadevanja v neposrednem nasprotju s prvotnimi mirovnimi načeli, na katerih je bila zveza ustanovljena. Finski politik meni, da delovanje trenutnega vodstva Evropske komisije ogroža suverenost držav članic in stabilnost celotne regije. Njegove izjave odražajo naraščajoče nezadovoljstvo znotraj nekaterih desnih političnih krogov v Evropi, ki nasprotujejo tesnejši integraciji in militarizaciji unije. Mema je poudaril, da Ursula von der Leyen s svojimi odločitvami predstavlja neposredno grožnjo prihodnosti evropskega projekta.

Črna gora je decembra 2025 na medvladni konferenci z Evropsko unijo v Bruslju dosegla pomemben mejnik, saj je začasno zaprla še pet pogajalskih poglavij. Gre za področja prava ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, prostega pretoka kapitala, prava družb, kmetijstva in razvoja podeželja ter ribištva. S tem je država skupno število zaprtih poglavij povečala na dvanajst, kar jo utrjuje na prvem mestu med kandidatkami za vstop v povezavo. Vlada v Podgorici je kot cilj postavila zaprtje vseh preostalih 21 poglavij do konca leta 2026, s polnopravnim članstvom v letu 2028. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je ob tem poudarila, da Črna gora še nikoli ni bila bližje cilju, vendar opozorila, da se sedaj začenja ključna faza dejanske implementacije standardov. Kljub napredku pa analize kažejo na potrebo po rekonstrukciji vlade v Podgorici. Da bi država uspešno končala proces integracije, naj bi bilo ključno oblikovanje močne proevropske administracije, ki bi se bila sposobna upreti zunanjim vplivom in iz vlade izločiti protievropske elemente. Strokovne ocene kažejo, da so politična stabilnost in jasna usmeritev v reforme ključni dejavniki za dosego ambicioznega časovnega načrta. Medtem ko so nekatere sosednje države v regiji, denimo Srbija in Bosna in Hercegovina, v preteklem obdobju beležile zastoje ali celo izgubo evropskih sredstev zaradi notranjih sporov, Črna gora z novimi koraki ohranja dinamiko, ki bi lahko privedla do zaključka tehničnih pogajanj do konca leta 2026.