Bela hiša potrdila vztrajanje pri nakupu Grenlandije kljub prisotnosti evropskih sil

Bela hiša je sporočila, da napotitev evropskih vojaških sil na Grenlandijo ne bo spremenila načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede te arktične ozemlje. Po srečanju med visokimi predstavniki Združenih držav Amerike, Danske in Grenlandije so ameriški uradniki pogovore označili za produktivne, vendar so hkrati jasno poudarili, da prisotnost evropskih enot nima vpliva na Trumpovo odločitev o prevzemu otoka. Združene države Amerike vztrajajo pri svojih namerah kljub nasprotovanju evropskih zaveznic in prizadevanjem Danske, da bi s krepitvijo vojaške navzočnosti pod okriljem zveze NATO ali evropskih pobud utrdila suverenost nad otokom. Washington na Grenlandijo gleda kot na strateško ključno območje za nacionalno varnost in nadzor nad Arktiko, kar ostaja prioriteta nove ameriške administracije. Napetosti med Washingtonom in evropskimi prestolnicami se stopnjujejo, saj Trumpova administracija ne kaže pripravljenosti na odstop od svojih ozemeljskih ambicij. Bela hiša je v uradni izjavi opozorila, da zunanji dejavniki, vključno s simbolnimi vojaškimi premiki evropskih držav, ne bodo omajali predsednikovega prepričanja o nujnosti ameriškega nadzora nad tem strateškim območjem.

Britanski premier Keir Starmer je začel pogovore z evropskimi zaveznicami o morebitni napotitvi vojaških sil na Grenlandijo. Namen te poteze je okrepiti varnostno prisotnost v regiji in s tem ublažiti pomisleke novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede obrambnih zmogljivosti zavezništva NATO. Po navedbah virov iz britanske vlade bi takšna odločitev služila kot neposreden odgovor na naraščajoč vojaški vpliv Rusije in Kitajske na Arktiki. Načrti, ki nastajajo v sodelovanju s severnoatlantskim zavezništvom, predvidevajo vzpostavitev močnejše obrambne linije na tem strateško pomembnem otoku. Grenlandija postaja ključna točka v geopolitičnem merjenju moči, saj taljenje ledu odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov, kar povečuje apetite velesil. Evropske države s temi ukrepi hkrati poskušajo stabilizirati čezatlantske odnose še pred uradnim prevzemom oblasti nove ameriške administracije. Britanski diplomatski krogi poudarjajo, da je sodelovanje z evropskimi partnerji nujno za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti na severu Evrope. Čeprav podrobnosti o številu vojakov še niso znane, so priprave na morebitne logistične izzive že stekle. S tem se želi preprečiti kakršen koli varnostni vakuum, ki bi ga lahko izkoristile nasprotne države v času političnih sprememb v Združenih državah Amerike.

Dansko ministrstvo za obrambo je potrdilo veljavnost vojaške direktive iz leta 1952, ki danskim vojakom nalaga oborožen odpor v primeru poskusa zasedbe Grenlanda, in sicer tudi brez izrecnega ukaza vrhovnega poveljstva. Navodilo določa, da morajo enote uporabiti silo proti katerikoli tuji vojski, ki bi skušala prevzeti nadzor nad tem strateškim otokom, ne glede na to, ali gre za sovražno silo ali sile zaveznic, vključno z vojsko Združenih držav Amerike. Potrditev te stare direktive prihaja v času ponovnih geopolitičnih razprav o statusu Grenlanda in morebitnih interesih tujih velesil po nadzoru nad njegovim ozemljem. Dokument iz obdobja hladne vojne je bil zasnovan z namenom zagotavljanja takojšnjega odziva v primeru nenadne agresije, ko komunikacijske poti z dansko prestolnico morda ne bi delovale. Ministrstvo je poudarilo, da avtonomija vojakov pri odločanju o uporabi ognja ostaja ključni element danske obrambne strategije na Arktiki. Čeprav so Združene države Amerike ključna zaveznica Danske v okviru zveze NATO, direktiva jasno nakazuje, da nobena tuja sila nima pravice do enostranske zasedbe ozemlja pod dansko suverenostjo. To vprašanje je postalo še posebej aktualno po preteklih izjavah nekaterih ameriških predstavnikov o možnosti nakupa ali prevzema večjega vpliva nad otokom, kar Danska vztrajno zavrača kot kršitev svoje ozemeljske celovitosti.