Bela hiša potrdila neomajno stališče Donalda Trumpa glede Grenlandije kljub napotitvi evropskih sil

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je sporočila, da prihod evropskih vojakov na Grenlandijo ne bo vplival na namero ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da otok postane ozemlje Združenih držav Amerike. Po besedah tiskovne predstavnice so pogovori med podpredsednikom J. D. Vanceom, državnim sekretarjem Markom Rubiom ter dansko in grenlandsko stranjo potekali produktivno. Strani sta se dogovorili za ustanovitev delovne skupine, ki bo izvajala tehnične pogovore o morebitni akviziciji, ti pa naj bi se odvijali na vsaka dva do tri tedne. Bela hiša je poudarila, da pridobitev Grenlandije ostaja prioriteta ameriške nacionalne varnosti. Kljub temu da so države, kot so Nemčija, Švedska, Francija, Norveška in Finska, že napotile svoje vojaške kontingente na otok v okviru skupnih vojaških vaj z Dansko, Washington meni, da te dejavnosti ne bodo spremenile Trumpovega odločanja. Danska je ob tem opozorila, da bi kakršen koli poskus nasilnega prevzema otoka pomenil konec zavezništva Nato. Evropska podpora Grenlandiji se medtem krepi, saj evropske zaveznice z vojaško prisotnostjo izkazujejo solidarnost z dansko suverenostjo. Čeprav so se tehnični pogovori o prenosu ozemlja začeli, ostaja nasprotovanje evropskih držav in grenlandskih oblasti ključna ovira za uresničitev ameriških načrtov na Arktiki. Situacija stopnjuje napetosti znotraj čezatlantskega zavezništva, saj ZDA vprašanje obravnavajo izključno skozi prizmo lastnih strateških interesov.

Britanski premier Keir Starmer je začel pogovore z evropskimi zaveznicami o morebitni napotitvi vojaških sil na Grenlandijo. Namen te poteze je okrepiti varnostno prisotnost v regiji in s tem ublažiti pomisleke novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede obrambnih zmogljivosti zavezništva NATO. Po navedbah virov iz britanske vlade bi takšna odločitev služila kot neposreden odgovor na naraščajoč vojaški vpliv Rusije in Kitajske na Arktiki. Načrti, ki nastajajo v sodelovanju s severnoatlantskim zavezništvom, predvidevajo vzpostavitev močnejše obrambne linije na tem strateško pomembnem otoku. Grenlandija postaja ključna točka v geopolitičnem merjenju moči, saj taljenje ledu odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov, kar povečuje apetite velesil. Evropske države s temi ukrepi hkrati poskušajo stabilizirati čezatlantske odnose še pred uradnim prevzemom oblasti nove ameriške administracije. Britanski diplomatski krogi poudarjajo, da je sodelovanje z evropskimi partnerji nujno za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti na severu Evrope. Čeprav podrobnosti o številu vojakov še niso znane, so priprave na morebitne logistične izzive že stekle. S tem se želi preprečiti kakršen koli varnostni vakuum, ki bi ga lahko izkoristile nasprotne države v času političnih sprememb v Združenih državah Amerike.

Grenlandski predsednik vlade Jens Frederik Nilsen je pozval administracijo Združenih držav Amerike, naj spoštuje dialog prek uveljavljenih diplomatskih in političkih kanalov ter forumov, ki temeljijo na veljavnih mednarodnih sporazumih. Nilsen je v odzivu na dejanja Washingtona poudaril, da mora vsakršna komunikacija upoštevati dejstvo, da je status Grenlanda trdno utemeljen v mednarodnem pravu. Premier je izpostavil, da so Grenlandijo v njenih prizadevanjih za ohranitev avtonomnega statusa podprle ključne evropske države. Po njegovih besedah je nujno, da se ameriška stran vzdrži neposrednih posegov, ki bi zaobšli uradne poti sodelovanja med Grenlandijo, Dansko in mednarodno skupnostjo. Poziv prihaja v času ponovnega zanimanja ZDA za strateški položaj in vire največjega otoka na svetu.