V Rusiji največ upokojencev živi v moskovski regiji in krasnodarskem okraju

Ruske oblasti so v okviru novega vladnega načrta napovedale razvoj različnih oblik zaposlovanja na domu, začasnega dela in prilagodljivih delovnih pogojev za državljane starejših generacij. Načrt, ki ga je potrdila vlada v Moskvi, predvideva vzpostavitev pogojev za lažje vključevanje upokojencev na trg dela, s poudarkom na delu na daljavo in uporabi sodobnih tehnologij. Izvajanje ukrepov bo potekalo predvsem na regionalni ravni, kjer bodo morale lokalne oblasti zagnati specifične tematske projekte in dogodke za spodbujanje tovrstnega zaposlovanja. Poleg prilagoditve delovnih mest vlada predvideva tudi organizacijo programov poklicnega usposabljanja in izpopolnjevanja, ki bodo upokojencem omogočili pridobitev potrebnih digitalnih in drugih veščin za opravljanje dela v sodobnem okolju.

V ruskem mestu Kazan so v prodajo ponudili najdražje stanovanje v ruskih regijah, če izvzamemo Moskvo in Sankt Peterburg. Petsobno stanovanje, ki se nahaja v stavbi zgrajeni v palačnem slogu na Fedosejevski ulici, je ocenjeno na pol milijarde rubljev, kar v približnem preračunu znaša okoli pet milijonov evrov. Informacijo o rekordni ceni je objavil medijski kanal Mash, ki je sestavil lestvico najdražjih nepremičnin zunaj dveh največjih ruskih metropol. Nepremičnina izstopa predvsem zaradi svoje prestižne lokacije in arhitekturne zasnove, ki posnema zgodovinske palače. Kljub visoki ceni gre za specifičen tržni segment, ki je v ruskih provincah redkost, saj se večina luksuznih transakcij še vedno izvaja v prestolnici. Razkošno bivališče predstavlja vrhunec ponudbe v Tatarstanu in nakazuje na koncentracijo kapitala v določenih regionalnih središčih. Analitiki opozarjajo, da prodaja takšnih nepremičnin pogosto traja dlje časa, saj je krog potencialnih kupcev, ki so pripravljeni odšteti tolikšen znesek za bivanje zunaj Moskve, izjemno omejen. Kljub temu nepremičnina ostaja simbol prestiža v tem delu Rusije.

Nafiza Žarilgapova, ki je veljala za eno najstarejših prebivalk Rusije, je umrla v 112. letu starosti v Kazahstanu. Njeno smrt je 11. januarja potrdila samarska regionalna družbena organizacija nacionalno-kulturne avtonomije Kazahov »Ak Žol«, informacijo pa so kasneje povzele večje tiskovne agencije, vključno s TASS in RIA Novosti. Žarilgapova je večino svojega življenja preživela v Samarski oblasti v Rusiji, kjer je bila dejavna članica kazahstanske skupnosti. Kot je pojasnil vodja duhovno-kulturnega centra, je bila spoštovana zaradi svoje visoke starosti in vloge pri ohranjanju kulturne dediščine. Družina pokojnice je sporočila, da je zadnje dni preživela na obisku pri sorodnikih v Kazahstanu, kjer je tudi mirno preminila. Kljub nekaterim nasprotujočim si navedbam o natančni starosti – nekateri viri so navajali 111 let – so uradni predstavniki avtonomije potrdili, da je dopolnila 112 let. Njena smrt pomeni izgubo ene zadnjih prič preteklega stoletja v regiji, ki je preživela številne zgodovinske prelomnice obeh držav.