Evropska unija in Kitajska dosegli prelomni dogovor o cenah električnih vozil

Evropska unija ne bo pobirala protisubvencijskih carin na kitajska električna vozila, uvožena v EU, če se proizvajalci zavežejo k minimalni ceni. Ta dogovor naj bi bil 'mehko pristajanje' v sporu glede carin.

Kitajski trgovinski presežek je leta 2025 dosegel rekordnih 1,2 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja 20-odstotno povečanje glede na predhodno leto. Po podatkih kitajske carinske uprave je skupna vrednost blagovne menjave narasla na 45,47 bilijona juanov, s čimer je Kitajska kljub povišanim carinam, ki jih je uvedla administracija Donalda Trumpa, ohranila močno izvozno dinamiko. Izvoz se je v primerjavi z letom 2024 povečal za 6,1 odstotka, medtem ko je uvoz zabeležil skromno 0,5-odstotno rast. Na področju trgovinskih odnosov z Evropsko unijo prihaja do zbliževanja stališč glede spora o električnih vozilih. Bruselj je objavil nove smernice, ki bi kitajskim proizvajalcem omogočile zamenjavo kazenskih carin z dogovorjenimi cenovnimi zavezami. Ta okvir zahteva, da so ponujene cene zadostne za odpravo škodljivih učinkov subvencij, hkrati pa spodbuja kitajske naložbe znotraj EU in omejitve količin pošiljk, kar bi lahko dolgoročno stabiliziralo trgovinske odnose med velesilama. Medtem ko se Kitajska sooča z zunanjimi pritiski, podatki za december 2025 kažejo na nepričakovano močno gospodarsko aktivnost, saj sta tako izvoz kot uvoz presegla napovedi analitikov. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi nadaljnja krepitev juana lahko pomagala pri preoblikovanju kitajskega gospodarskega modela k večji domači potrošnji, saj bi cenejši uvoz povečal razpoložljivi dohodek prebivalstva. Kljub temu nekateri kritiki opozarjajo na nujnost strukturnih reform za dolgoročno vzdržno rast.

Evropska unija je po več kot dveh desetletjih pogajanj dosegla politični konsenz za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z južnoameriškim blokom Mercosur, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Bolivija, Paragvaj in Urugvaj. Kmetijski ministri sedemindvajseterice so se v sredo v Bruslju sestali, da bi dorekli podrobnosti o zaščiti evropskih kmetov, hkrati pa izkoristili gospodarske in geopolitične prednosti največjega trgovinskega dogovora v zgodovini povezave. Po navedbah glavnega pogajalca EU Maroša Šefčoviča bo sporazum povečal izvoz kmetijskih proizvodov iz EU za do 50 odstotkov, hkrati pa bo Uniji zagotovil vlogo kredibilne trgovinske partnerice v nestabilnih svetovnih razmerah. Premik v pogajanjih se dogaja v času, ko Bruselj intenzivno išče nove trge, da bi ublažil posledice ameriških carin, hkrati pa poteka le teden dni po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolása Madura. Čeprav je Francija decembra lani pod pritiskom domačih kmetov sporazum blokirala, se zdaj kaže močna volja preostalih članic po dokončni sklenitvi. Pogajanja se bodo nadaljevala v petek, uradni podpis sporazuma pa se po neuradnih napovedih pričakuje 12. januarja v Paragvaju. Strateški pomen dogovora je poudaril tudi Šefčovič, ki je izpostavil, da je kredibilnost v trenutnem turbulentnem svetu neprecenljiva valuta. Sporazum ne bo le odprl novih poti za evropsko industrijo, temveč bo okrepil vpliv EU v Južni Ameriki, kjer se blok sooča z naraščajočim vplivom drugih svetovnih velesil. Kljub optimizmu pa kmetijski sektor v nekaterih evropskih državah še vedno izraža zaskrbljenost zaradi povečanega uvoza južnoameriškega govejega mesa in perutnine pod ugodnejšimi pogoji.