Ameriški predsednik Trump je predlagal strategijo globalnih osnovnih carin, s katero želi trajno preusmeriti gospodarsko politiko v smeri ekonomskega nacionalizma, spodbuditi ameriško proizvodnjo in pritiskati na države k sklenitvi ugodnih trgovinskih sporazumov. Po novem trgovinskem sporazumu med ZDA in EU so bile uvedene 15-odstotne carine na evropski uvoz in sklenjen dogovor o 600 milijardah dolarjev investicij. Medtem se je ameriški tehnološki velikan Apple prvič odločil za zaprtje ene izmed svojih trgovin na Kitajskem, kar je pripisal padcu lokalne prodaje, ki jo je poslabšala eskalacija trgovinskih napetosti med Washingtonom in Pekingom. Pogovori med ZDA in Kitajsko o podaljšanju trgovinskega premirja so se nadaljevali in strani sta se strinjali o nadaljevanju pogovorov glede carin.

Trgovinske delegacije ZDA in Kitajske so se ponovno sestale na drugem dnevu pogovorov, pri čemer je glavno pričakovanje podaljšanje obstoječega premirja, ki se izteče 12. avgusta. Kitajska naj bi sprejela višje carine. Medtem so se višji trgovinski uradniki Kitajske in ZDA pogovarjali na Švedskem. Ločeno bi lahko imel morebitni trgovinski sporazum med EU in ZDA nepričakovanega zmagovalca v Združenem kraljestvu.

Napovedi in dejanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede carin in trgovinskih sporazumov so povzročila zaskrbljenost po svetu. V Kanadi menijo, da Trumpov »One Big Beautiful Bill« predstavlja večjo grožnjo kot carine. Trump je Indiji zagrozil z do 25-odstotnimi carinami, medtem ko so v Evropi mnenja deljena glede dolgoročnih posledic trgovinskega sporazuma med EU in ZDA. Opozarja se, da bi lahko Trumpovi dogovori, ki se zdijo najmanj slabi, na koncu škodili vsem. Medtem ko so pogovori med Kitajsko in ZDA v Švedski končali brez dogovora, Washington Post poroča, da je Trump omilil stališče do Kitajske, kar bi lahko vplivalo na morebitni vrh s predsednikom Xi Jinpingom. Države se medtem borijo s časom, da bi sklenile trgovinske dogovore z ZDA pred bližajočim se rokom.