Zelenski poudaril, da o vojni ne smejo odločati brez Ukrajine in EU

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so predstavniki 35 držav razpravljali o prihodnji varnostni arhitekturi Ukrajine in pogojih za morebitno premirje. Francoski predsednik Emmanuel Macron je srečanje označil za zgodovinsko, saj so zaveznice, vključno z Združenimi državami Amerike, dosegle dogovor o mehanizmih za spremljanje prekinitve ognja in dolgoročnih varnostnih jamstvih. Ključni del dogovora predvideva, da bosta Združeno kraljestvo in Francija v Ukrajini vzpostavila vojaške centre za logistično podporo in vzdrževanje opreme, vendar šele po uradni ustavitvi sovražnosti. Sodelujoče države so zavzele različna stališča glede neposredne vojaške prisotnosti na terenu. Medtem ko sta London in Pariz potrdila pripravljenost za napotitev osebja v okviru stabilizacijskih prizadevanj, so države, kot sta Hrvaška in Češka, takšno možnost zavrnile. Hrvaški premier Andrej Plenković je poudaril, da Hrvaška podpira pariško deklaracijo in bo nadaljevala z vojaško in diplomatsko pomočjo, vendar v Ukrajino ne bo pošiljala svojih vojakov. Podobno je češki premier Andrej Babiš izjavil, da bo Češka ostala koordinatorka pobude za nabavo streliva, a svojih enot ne bo napotila. Poljski premier Donald Tusk je ob robu srečanja izpostavil pomen enotnosti in se izognil vprašanjem, ki bi lahko skalila razpoloženje med zaveznicami.

Volodimir Zelenski je ponovil, da Ukrajina zavrača vsakršno idejo o poskusnem obdobju za članstvo v EU in zahteva polnopravno članstvo. Viktor Orban pa je ponovno izrazil nasprotovanje članstvu Ukrajine v Evropski uniji in kritiziral Zelenskega zaradi finančne pomoči EU, ki vključuje tudi madžarski denar.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči nadaljevanja vojne z Rusijo izjavil, da je Ukrajina pripravljena na izvedbo volitev, ter pozval mednarodne partnerje k pomoči pri njihovi organizaciji. Zelenski je poudaril, da se ne oklepa svojega položaja in da bi izvedba volitev lahko prispevala h končanju konflikta, če bi to pomenilo utrditev legitimnosti v času krize. Izjave prihajajo v obdobju, ko se ukrajinska stran kljub nenehnim spopadom trudi ohraniti demokratične procese in stabilnost državnosti. Istočasno se je stopnjevalo napetostno stanje v zračnem prostoru nad Rusijo, kjer je ruska zračna obramba po navedbah Moskve sestrelila več kot sto ukrajinskih dronov. Zaradi varnostnih tveganj je ruska agencija za letalstvo Rosavijacija uvedla začasne omejitve letov na več ruskih letališčih, vključno z moskovskim letališčem Vnukovo. Ukrajina s stopnjevanjem napadov na rusko infrastrukturo, predvsem na letališča in naftne objekte, spreminja strategijo, s katero želi oslabiti rusko vojaško logistiko in energetsko moč.