Ruska federacija je uradno opozorila, da bo kakršno koli prisotnost tujih vojakov na ukrajinskem ozemlju obravnavala kot legitimno vojaško tarčo. Moskovsko vodstvo je to stališče zavzelo po nedavnem dogovoru zahodnih zaveznic o varnostnih jamstvih za Kijev, pri čemer je Rusija Ukrajino in njene podpornike označila za "vojno os". Kremelj poudarja, da tuji kontingenti ne bodo uživali nobene posebne zaščite, temveč bodo neposredno vključeni v seznam ciljev ruskih oboroženih sil.
Kronologija dogodkov
5. jan. 2026 :Ukrajinski ujetnik razkril položaje, Trump podvomil o napadu na Putina.Ukrajinski izvidnik Vladimir Li je po zajetju ruskim silam predal podatke o ključnih vojaških objektih, medtem ko so se ukrajinske specialne enote umikale iz Volčanska zaradi velikih izgub. Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je hkrati izrazil dvom o ruskih navedbah, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco Vladimirja Putina.
20. dec. 2025 :Umik ukrajinskih brigad pri Harkovu in napadi v Kaspijskem morju.Zaradi intenzivnega ruskega obstreljevanja sta dve ukrajinski brigadi zapustili položaje na harkovski fronti. Hkrati je Ukrajina izvedla drzne napade z droni na ruske vojaške ladje in naftne ploščadi v Kaspijskem morju, kar je pokazalo povečan doseg ukrajinskih sil.
21. nov. 2025 :Obsodba v Varnostnem svetu ZN in ruski napadi na industrijo.Slovenija je skupaj z drugimi članicami Varnostnega sveta ZN obsodila ruske napade na civilno infrastrukturo. Ruska stran je v tem obdobju izvedla vrsto povračilnih napadov na ukrajinske vojaško-industrijske objekte, s čimer je odgovorila na ukrajinske operacije na ruskem ozemlju.
4. sep. 2025 :Prva Putinova opozorila o tujih vojakih kot tarčah.Ruski predsednik Vladimir Putin je že septembra 2025 prvič jasno napovedal, da bodo tuji vojaški kontingenti v Ukrajini obravnavani kot legitimne tarče. To je bil neposreden odgovor na izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona o možnosti napotitve evropskih mirovnih sil.
Medtem ko se ruska ofenziva približuje četrtemu letu trajanja, se razmere na terenu za civilno prebivalstvo močno slabšajo. V Dnipropetrovski oblasti je zaradi sistematičnega ruskega uničevanja energetske infrastrukture več kot milijon ljudi ostalo brez dostopa do pitne vode in ogrevanja v zimskih razmerah. Rusija s stopnjevanjem retorike in napadov očitno skuša odvrniti članice zveze Nato in Evropske unije od neposrednega vojaškega angažmaja.
Napetosti med Moskvo in Zahodom dosegajo nove vrhove, saj ruska stran vsako obliko neposredne tuje vojaške pomoči interpretira kot vstop v odprt spopad. Zahodne države so se sicer zavezale k dolgoročni podpori Ukrajini, vendar ostajajo previdne glede dejanske namestitve svojih enot na bojiščih, da bi preprečile neposreden spopad med jedrskimi velesilami.
Izjave
"Rusija bo prisotnost kakršnih koli tujih vojakov v Ukrajini štela kot legitimen vojaški cilj."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Ukrajini ima neposreden vpliv na slovensko zunanjo politiko in nacionalno varnost, saj Slovenija kot članica EU in Nata sodeluje pri oblikovanju varnostnih jamstev za Kijev. Grožnje Rusije s stopnjevanjem spopada povečujejo tveganja za širšo evropsko stabilnost, kar neposredno vpliva na gospodarsko in energetsko stanje v državi.
Po več kot dveh letih vojne v Ukrajini Rusija, kljub diplomatskim poskusom, ne kaže pripravljenosti za mirovni sporazum in nadaljuje z vojaškimi napadi. Ukrajinski vojaki v Pokrovsku, ključnem logističnem vozlišču, z dvigovanjem zastave sporočajo, da se ne bodo vdali, s čimer zanikajo Putinove trditve o zavzetju mesta. Bitka za mesto traja že 18 mesecev in vstopa v odločilno fazo.
Ukrajinska vojska je objavila posnetek, na katerem je prikazano, kako so z brezpilotnim letalnikom uničili ruskega vojaka, ki se je na konju premikal proti fronti. Incident naj bi dokazoval, da ruski vojski primanjkuje opreme, zato se poslužujejo celo konjev za premikanje.
Ruske sile so zavzele dve vasi v regiji Zaporožje, medtem ko je ukrajinska vojska napadla naftno rafinerijo v ruski regiji Samara. Rusija razvija tudi nove, poceni bombe z dosegom do 400 kilometrov. Analitiki opozarjajo na možnost strateškega poraza Ukrajine zaradi ruskega napredovanja in krize na območju Donetska, Zaporožja in Harkova.
Ukrajina in Rusija sta ponovno izvedli izmenjavo trupel padlih vojakov. Ukrajina je od Rusije prejela posmrtne ostanke tisoč ukrajinskih vojakov, medtem ko je Rusija prejela posmrtne ostanke 30 ruskih vojakov.
Ukrajinska obveščevalna služba je objavila videoposnetek uničenja ruskega položaja v regiji Zaporožje, v katerem je bil ubit poročnik Vasilij Marzojev. Marzojev je bil sin generalpolkovnika Arkadija Marzojeva, ki ga Kijev obtožuje vojnih zločinov nad ukrajinskimi civilisti v Hersonu.
Poljski premier Donald Tusk je po berlinskem vrhu, kjer so razpravljali o miru v Ukrajini, dejal, da bodo Združene države Amerike vojaško odgovorile, če bo Rusija ponovno napadla Ukrajino. Kljub napredku, ki so ga po zatrdilih ZDA, Ukrajine in evropskih držav prinesli berlinski pogovori, Rusija ni pripravljena na ozemeljske popuščanja v pogovorih o končanju vojne. Kremelj dodaja, da je božično premirje odvisno od dosege mirovnega sporazuma, saj si Rusija ne želi premirja, ki bi Kijevu omogočilo pripravo na nadaljnje boje.
Dogajanje v Ukrajini ima neposreden vpliv na slovensko zunanjo politiko in nacionalno varnost, saj Slovenija kot članica EU in Nata sodeluje pri oblikovanju varnostnih jamstev za Kijev. Grožnje Rusije s stopnjevanjem spopada povečujejo tveganja za širšo evropsko stabilnost, kar neposredno vpliva na gospodarsko in energetsko stanje v državi.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.