Evropski voditelji in Združeno kraljestvo zavrnili Trumpove grožnje s carinami glede Grenlandije

Ameriški predsednik Donald Trump je norveškemu predsedniku vlade Jonasu Gahru Støreju in več evropskim veleposlanikom poslal pismo, v katerem je izrazil nezadovoljstvo, ker mu norveški odbor ni podelil Nobelove nagrade za mir. Trump je v sporočilu poudaril, da se po tej odločitvi ne čuti več dolžnega razmišljati izključno o miru, temveč se bo osredotočil na tisto, kar meni, da je primerno za interese Združenih držav Amerike. Svojo trditev je utemeljil s prepričanjem, da mu nagrada pripada, ker naj bi v preteklosti preprečil več kot osem vojn. Znotraj istega diplomatskega komuniciranja je Trump znova izpostavil svoje ambicije po prevzemu nadzora nad Grenlandijo in neposredno zagrozil Danski. Norveški premier Støre je v odzivu na predsednikove navedbe opozoril, da je odbor za podeljevanje nagrad popolnoma neodvisen od norveške vlade in da politika nima vpliva na njihove odločitve. Trumpovo povezovanje prestižnega priznanja z državno zunanjo politiko je v mednarodnih krogih sprožilo precejšnje začudenje in zaskrbljenost glede prihodnjih diplomatskih usmeritev Washingtona. Analitiki opozarjajo, da takšna retorika povečuje napetosti med ZDA in evropskimi zaveznicami, zlasti znotraj nordijske regije. Povezovanje ozemeljskih teženj po Grenlandiji z osebnim užaljenostjo zaradi nagrade nakazuje na nepredvidljivo fazo ameriške diplomacije, kjer bi osebni prestiž predsednika lahko igral ključno vlogo pri geopolitičnih odločitvah. Kljub temu da je Trump od venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado nedavno prejel njeno medaljo, se zdi, da to dejanje ni pomirilo njegovih ambicij po uradnem priznanju s strani norveškega odbora.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo visokih uvoznih carin za osem evropskih držav, ki nasprotujejo njegovim načrtom za priključitev Grenlandije k Združenim državam Amerike. Ukrep, ki vključuje sprva 10-odstotne carine z začetkom veljavnosti 1. februarja 2026, cilja na Dansko, Združeno kraljestvo, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Finsko, Švedsko in Norveško. Če dogovor o prodaji avtonomnega danskega ozemlja ne bo sklenjen, se bodo carine junija letos zvišale na 25 odstotkov. Evropska unija se je na grožnje odzvala z napovedjo izrednega vrha v Bruslju, kjer bodo voditelji razpravljali o povračilnih ukrepih v vrednosti 93 milijard evrov. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je poudarila, da se Evropa ne bo pustila izsiljevati, medtem ko je Trumpova administracija prek namestnika načelnika štaba Bele hiše Stephena Millerja sporočila, da Danska ni sposobna braniti Grenlandije, kar po njihovem mnenju opravičuje ameriški prevzem zaradi nacionalne varnosti. Napetosti so se dodatno zaostrile po največjih protestih v zgodovini Grenlandije in Trumpovih izjavah, da so carine deloma tudi odgovor na lanski snub Nobelovega odbora, zaradi česar se ne čuti več dolžnega delovati izključno v interesu miru. Britanski premier Keir Starmer je medtem pozval k umiritvi razmer in dejal, da je spor mogoče rešiti s treznim dialogom, čeprav Bela hiša ne izključuje možnosti uporabe vojaške sile za zavzetje strateško pomembnega arktičnega otoka.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.