Nova javnomnenjska raziskava, ki sta jo izvedla AP in NORC Center for Public Affairs Research, je pokazala, da 56 odstotkov odraslih prebivalcev Združenih držav Amerike meni, da je predsednik Donald Trump pri uporabi vojaške sile v tujini »šel predaleč«. Rezultati ankete neposredno nasprotujejo Trumpovi agresivni zunanji politiki, ki se v zadnjem obdobju vse bolj odmika od njegove prvotne predvolilne platforme »Najprej Amerika« (America First). Kljub kritikam širše javnosti republikanski volivci večinoma še naprej podpirajo predsednikove odločitve.
Kronologija dogodkov
-
7. jan. 2026 :
Trumpova administracija zaostrila zunanjo politiko in ozemeljske težnje.
Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnice proti Nicolasu Maduru za opravičevanje uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah, hkrati pa je Bela hiša sprožila mednarodne napetosti z napovedjo, da je nakup Grenlandije strateška prioriteta. Danska in evropski voditelji so te zahteve ostro zavrnili, medtem ko sta Velika Britanija in Francija napovedali pripravljenost na napotitev sil v Ukrajino.
Analiza kaže, da le 35 odstotkov vprašanih meni, da so predsednikova posredovanja ustrezna, kar odraža naraščajočo polarizacijo glede vloge ZDA v mednarodnih konfliktih. Javnomnenjski pritisk se stopnjuje v času, ko administracija razmišlja o novih strateških potezah, ki vključujejo tako gospodarske kot vojaške grožnje na različnih koncih sveta. Nasprotovanje vojaškemu posredovanju je prisotno pri večini demografskih skupin, razen pri najbolj zvestih podpornikih Republikanske stranke.
Omenjeni podatki prihajajo v ključnem trenutku, ko se Washington sooča z mednarodnimi kritikami zaradi uporabe zakonodaje o tujih sovražnikih in strateških teženj po širitvi vpliva na območja, kot je Grenlandija. Čeprav Trumpova administracija trdi, da so njene poteze nujne za nacionalno varnost, javno mnenje kaže na vse večji razkorak med uradno državno politiko in željami ameriških državljanov po manj intervencionistični zunanji politiki.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
