Britanski premier zanikal vpletenost Združenega kraljestva v napade na Venezuelo

Britanski premier Keir Starmer je v soboto uradno izjavil, da Združeno kraljestvo ni bilo vpleteno v zračne napade na Venezuelo, ki so jih izvedle Združene države Amerike. Starmer je poudaril, da London pri operaciji ni sodeloval v nobeni obliki, in pozval k natančni razjasnitvi dejstev, preden bi mednarodna skupnost podala dokončne ocene o zakonitosti oziroma naravi vojaškega posredovanja. Kljub premierjevim zagotovilom se v britanskem političnem prostoru že pojavljajo kritični odzivi. Nigel Farage, vodja stranke Reform UK, ki trenutno beleži visoko podporo v javnomnenjskih raziskavah, je izrazil prepričanje, da so ameriški napadi kršili mednarodno pravo. Starmer je v odzivu na dogajanje izpostavil pomen spoštovanja mednarodnih norm, vendar je ostal previden pri neposrednem komentiranju dejanj ameriške administracije, dokler ne bodo na voljo vsi podatki o operaciji.

Ameriške vojaške sile so v bliskoviti operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York, kjer ju čakajo obtožbe zaradi narko-terorizma in trgovine z drogami. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljanten uspeh, vendar pa dejanje sproža ostre mednarodne kritike in skrbi glede stabilnosti v regiji. V prestolnici Caracas so v soboto, 3. januarja, odjeknile silovite eksplozije, ko so ameriška letala napadla vojaške cilje, nakar so specialne enote vdrle v Madurovo rezidenco, ki jo je Trump opisal kot pravo trdnjavo iz jekla. Po odstavitvi Madura je Trump napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoč varen prehod oblasti, ob tem pa je izrazil jasno namero po izkoriščanju venezuelskih naftnih rezerv. Začasna voditeljica Delcy Rodríguez je že prejela opozorilo Bele hiše, da bo plačala visoko ceno, če ne bo v celoti sodelovala z ameriškimi interesi. Medtem ko nekatere države operacijo podpirajo kot nujen ukrep proti diktatorju, Rusija in del evropskih zaveznikov dejanje označujejo za agresijo in kršitev mednarodnega prava. Ukrajinski predsednik Zelenski je dogajanje komentiral kot zgled, kako bi se morali odzvati na vse diktatorje, kar so analitiki razumeli kot neposreden poziv k ukrepanju proti ruskemu vodstvu.

Ameriške vojaške sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, med katero so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je akcijo označil za »briljantno operacijo«, ki je bila usmerjena proti »narkoterorističnemu diktatorju«, odgovornemu za tihotapljenje prepovedanih drog v Združene države in Evropo. Po navedbah Bele hiše so bili Maduro in Floresova nemudoma prepeljani v New York, kjer se bosta soočila z obtožnico zaradi zarote za narkoterorizem in nezakonitega uvoza kokaina. Operacija, ki je vključevala zračne napade na strateške cilje v Caracasu, je sprožila burne odzive v mednarodni skupnosti. Rusko zunanje ministrstvo je napad obsodilo kot dejanje oborožene agresije, medtem ko so se v britanskem parlamentu pojavili pozivi premierju Keirju Starmerju, naj obsodi »gangstersko politiko« Donalda Trumpa. Medtem ko Washington napoveduje začasno upravljanje države in prevzem nadzora nad venezuelskimi naftnimi rezervami, so sosednje države, kot je Kolumbija, že okrepile varnost na mejah. Kritiki opozarjajo, da bi tovrstno enostransko posredovanje brez odobritve kongresa lahko pomenilo konec veljavnosti resolucije o vojnih pooblastilih in dalo »zeleno luč« drugim velesilam za podobne vojaške posege.