Donald Trump napovedal desetodstotne carine na uvoz iz osmih evropskih držav

Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je od lanskega nastopa predsednika Donalda Trumpa preklicalo več kot 100.000 vizumov, kar predstavlja nov zgodovinski rekord. Ta podatek, ki v primerjavi z letom 2024 pomeni kar 150-odstotno povečanje, jasno odraža uresničevanje predsednikove stroge priseljenske politike in okrepljenega nadzora nad vstopom tujcev v državo. Obsežen preklic vizumov je neposredna posledica širše kampanje proti priseljevanju, ki jo je Trumpova administracija sprožila takoj po vrnitvi v Belo hišo. Po poročanju tiskovne agencije Reuters so ukrepi usmerjeni v zaostritev varnostnih preverjanj in pospešitev postopkov izgona oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v Združenih državah Amerike. Državno tajništvo poudarja, da so ti ukrepi nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in zaščito ameriškega trga dela. Rekordne številke nakazujejo na spremembo prioritet ameriške zunanje politike in konzularnih služb, ki se pod novim vodstvom osredotočajo na restriktivne ukrepe namesto na liberalizacijo vizumskih režimov.

V Washingtonu se je 14. maja končalo trilateralno srečanje med predstavniki Danske, Grenlandije in Združenih držav Amerike, ki je bilo namenjeno krepitvi diplomatskih in gospodarskih vezi. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je v pogovoru za televizijsko mrežo Fox News poudaril trdno politično vez med Dansko in Grenlandijo. Izpostavil je prepričanje, da prebivalci otoka ne bi podlegli finančnim ponudbam ZDA v zameno za suverenost. Minister Rasmussen je srečanje označil za uspešno, vendar je hkrati jasno postavil meje glede ozemeljske celovitosti danskega kraljestva. Razprave so tekle predvsem o varnostnih vprašanjih na Arktiki in povečanju ameriških naložb v lokalno infrastrukturo, kar pa po besedah zunanjega ministra ne pomeni koraka k prodaji ozemlja. Grenlandija ohranja visoko stopnjo avtonomije, a zunanja in obrambna politika ostajata v domeni Kopenhagna. Diplomatski obisk je bil ključen za pomiritev ugibanj o prihodnosti otoka, ki ima zaradi taljenja ledu in dostopa do naravnih virov vse večji geostrateški pomen. Rasmussen je zaključil, da so odnosi z ZDA strateškega pomena, vendar temeljijo na partnerstvu in ne na kupoprodajnih razmerjih, s čimer je odgovoril na pretekle ambicije določenih ameriških političnih krogov.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je zavrnil možnost, da bi leta 2028 kandidiral za podpredsednika Združenih držav Amerike. Dejal je, da se mu ta ideja zdi »sladka«. Kljub temu pa si Trump želi še en mandat v Beli hiši kot predsednik, kar pa mu ustava ne dovoljuje.