V Venezueli in Združenih državah Amerike potekali protesti proti ameriški vojaški posredovanju

V več mestih po Združenih državah Amerike so v soboto potekali množični protesti, uperjeni proti vojaškemu posredovanju ameriških sil v Venezueli. Protestniki, ki so se zbrali tudi pred Belo hišo v Washingtonu, so izrazili ostro nasprotovanje vojaški operaciji, ki jo je pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožil Washington. Po poročanju ameriške televizijske mreže CBS News in drugih medijev so demonstranti zahtevali takojšnjo zaustavitev napadov in umik ameriških enot iz latinskoameriške države. Dogodki so neposreden odziv na obsežno vojaško akcijo, ki se je pričela le nekaj dni prej. Operacija je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas in kopensko posredovanje elitnih enot, kar je sprožilo nemire tako v Venezueli kot na tleh Združenih držav Amerike. Medtem ko ameriški uradni viri operacijo utemeljujejo z nujnostjo ukrepanja proti režimu Nicolása Madura, so protestniki na ulicah opozarjali na kršitve suverenosti in humanitarne posledice vojaškega posega. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj so venezuelske oblasti dejanje označile za neizprosen akt agresije.

V New Yorku, Berlinu in Parizu so potekali množični protesti, na katerih so udeleženci obsodili vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli. Protestniki so se odzvali na poskus zajetja venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove soproge, kar so označili za dejanje imperializma in kršitev mednarodnega prava. V središčih mest se je zbralo več sto ljudi, ki so nosili transparente z napisi Proč z rokami od Venezuele in zahtevali takojšnjo zaustavitev ameriške agresije v Karibih. Na pariškem Trgu republike se je po navedbah organizatorjev zbralo okoli 1.500 ljudi, medtem ko so v Berlinu pred Brandenburškimi vrati protestniki pozvali nemško vlado in Združene narode k uradni obsodbi dejanj Washingtona. Poročila navajajo, da so v nekaterih evropskih mestih protestniki v znak nasprotovanja zažigali ameriške zastave, v New Yorku pa so se na Times Squareu ob venezuelskih zastavah pojavili tudi simboli nekdanje Sovjetske zveze. Demonstranti, ki so se večinoma zbrali na poziv levičarskih gibanj in sindikatov, so poudarili, da ugrabitev tujega voditelja predstavlja vojni zločin in neposreden napad na suverenost celotne Latinske Amerike.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala zračne napade na cilje v prestolnici Caracas. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times so enote ameriške vojske vstopile v državo, pri čemer niso utrpele nobenih izgub med svojim osebjem. Venezuelske kopenske sile in sistemi protiletalske obrambe po navedbah ameriških virov niso nudili znatnega odporu. Poročila iz Caracasa navajajo, da prebivalci med napadi niso slišali opozorilnih siren, televizijske oddaje pa so bile prekinjene, zaradi česar so se ljudje o dogajanju obveščali preko spleta. Med operacijo so bili ubiti in ranjeni venezuelski državljani, vendar njihovo točno število ostaja neznano, saj ameriški predstavniki uradnih podatkov o žrtvah na nasprotni strani niso podali. V Carakasu so se na ulicah zbrali podporniki predsednika Nicolása Madura, ki zahtevajo dokaze o tem, da sta predsednik in prva dama Cilia Flores še vedno živa. Pred začetkom napadov je Ruska federacija na ameriško vlado naslovila diplomatsko noto, v kateri je zahtevala prekinitev pregona tankerja Bella 1, ki je prevažal venezuelsko nafto v nasprotju z ameriškimi sankcijami. Dogajanje predstavlja kritično zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom pod administracijo Donalda Trumpa.