Vrh o prihodnosti Grenlandije brez dogovora, Nemčija napotila vojake na misijo

Švedska vojska je na Grenlandijo napotila svoje častnike, ki se bodo pridružili danskim obrambnim silam pri izvajanju vojaških vaj. Po navedbah švedskega predsednika vlade Ulfa Kristerssona so neoborožene enote tja prispeli danes, njihov namen pa je priprava specifičnih operativnih segmentov v okviru širšega sodelovanja zaveznic v zvezi Nato. Odločitev za napotitev je sledila uradni prošnji Danske, ki zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Arktični regiji krepi svojo prisotnost na tem območju. Sodelovanje švedskih sil na Grenlandiji predstavlja pomemben korak v integraciji Švedske v obrambne strukture zavezništva po njenem nedavnem vstopu v Nato. Poleg Švedske so svoje vojaško osebje poslale tudi druge zaveznice, kar nakazuje na usklajeno strategijo varovanja severnega boka Evrope. Švedski častniki bodo opravljali predvsem logistične in svetovalne naloge, ki so ključne za uspešno izvedbo načrtovanih manevrov. Politični vrh v Stockholmu je pri tej odločitvi enoten, saj je tudi opozicija pozdravila vladno potezo. Po mnenju analitikov gre za neposreden odgovor na povečano geostrateško pomembnost Arktike in potrebo po tesnejšem obrambnem sodelovanju med nordijskimi državami. Grenlandija tako postaja osrednje prizorišče za preverjanje pripravljenosti zavezniških sil na ekstremne razmere.

V nemški zvezni deželi Brandenburg je prišlo do razpada vladne koalicije med Socialdemokratsko stranko (SPD) in Zvezo Sahre Wagenknecht (BSW). Odločitev o koncu sodelovanja je sporočil ministrski predsednik Dietmar Woidke iz vrst SPD, potem ko so trije poslanci zapustili stranko BSW. Med njimi je bil tudi finančni minister Robert Crumbach, ki je izstop iz stranke napovedal že v začetku tedna, v torek pa sta mu sledila še dva poslanska kolega. Kljub politični nestabilnosti je ministrski predsednik Woidke zavrnil možnost predčasnih volitev. Svojo odločitev je utemeljil s prepričanjem, da bi ponovno glasovanje prineslo podobne rezultate in ne bi rešilo trenutne zagate. Namesto tega se namerava spopasti s političnimi izzivi v okviru obstoječe sestave parlamenta, pri čemer poudarja potrebo po stabilnosti v deželi. Razpad koalicije v Brandenburgu odmeva tudi na zvezni ravni, saj gre za eno redkih dežel, kjer sta ti dve stranki poskušali oblikovati skupno vlado po septembrskih deželnih volitvah.

Ameriški minister za zdravje Robert F. Kennedy mlajši je v petek v uradnem pismu in videonagovoru ostro napadel nemško vlado zaradi njenega ravnanja med pandemijo covida-19 in sedanjih sodnih postopkov proti zdravnikom. Kennedy je v pismu nemški ministrici za zdravje Nini Warken (CDU) izrazil prepričanje, da so nemški pacienti izgubili pravico do samoodločbe, hkrati pa je obsodil kazenski pregon medicinskega osebja, ki je izdajalo potrdila o oprostitvi nošenja mask in cepljenja. Po njegovih besedah razmere v Nemčiji zahtevajo jasen javni odziv, saj naj bi šlo za vmešavanje v avtonomijo pacientov in zdravnikov. Kritika ameriškega ministrstva za zdravje se ne omejuje le na vprašanja javnega zdravja, temveč vključuje tudi širše očitke o domnevnih omejitvah svobode govora in neuspešni migracijski politiki Berlina. Kennedy je poudaril, da poročila iz Nemčije kažejo na sistematične pritiske na tiste, ki so nasprotovali uradnim ukrepom. Nemško ministrstvo za zdravje se je na obtožbe odzvalo zadržano in po navedbah virov ostaja pri svojih stališčih, kar kaže na poglabljanje diplomatskih nesoglasij med državama na področju zdravstvene politike. Ta incident predstavlja stopnjevanje napetosti med administracijama, pri čemer Kennedy, znan po svojem kritičnem odnosu do ukrepov proti covidu-19, uporablja svoj položaj za neposreden pritisk na evropske zaveznice. Nemška stran obtožbe zavrača kot neutemeljene, saj vztraja, da so bili vsi sodni postopki vodeni v skladu z veljavno zakonodajo, ki je urejala zaščito javnega zdravja v času krize. Spor odpira širša vprašanja o mednarodnem vplivu na nacionalne zdravstvene sisteme in pravosodje.