Iran kljub mednarodnim pritiskom napovedal usmrtitve protivladnih protestnikov

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Vrh iranskega pravosodja je napovedal izvedbo hitrih sodnih postopkov in usmrtitev za posameznike, ki so bili pridržani med obsežnimi protirežimskimi protesti po vsej državi. Odločitev prihaja v času, ko število žrtev nasilnega zatiranja demonstracij po poročilih mednarodnih opazovalcev in nevladnih organizacij presega 2500 ljudi. Iranske oblasti so proti protestnikom uporabile pravo strelivo, kar je sprožilo val mednarodnih obsodb, vključno z opozorili iz Združenih držav Amerike. Protesti, ki so se začeli konec decembra 2025 zaradi hude gospodarske krize in padca vrednosti nacionalne valute, so se hitro prelevili v širši upor proti teokratskemu režimu in dolgoletni represiji. Organizacija ADL (Anti-Defamation League) je prek svoje delovne skupine za manjšine na Bližnjem vzhodu pozvala mednarodno skupnost k odločnemu ukrepanju in pritisku na islamsko republiko, da zaščiti temeljne človekove pravice svojih državljanov. Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti večkrat posvaril pred nadaljnjim pobijanjem mirnih protestnikov in nakazal možnost vojaškega posredovanja ZDA. Kljub tem grožnjam iranski pravosodni vrh vztraja pri strogi obravnavi zaprtih demonstrantov, kar stopnjuje napetosti med Teheranom in Washingtonom ter povečuje tveganje za dodatno zaostrovanje regionalnega konflikta.

Grški zunanji minister George Gerapetritis je v sredo ostro obsodil nasilno zatiranje protestov v Iranu in tamkajšnje oblasti pozval, naj prenehajo z izrekanjem in izvajanjem smrtnih kazni nad demonstranti. Po srečanju z nizozemskima ministroma v Atenah je Gerapetritis poudaril, da so protestniki na ulicah v podporo svobodi, kar je univerzalna pravica, ki ne bi smela biti kaznovana z najstrožjo kaznijo. Vodja grške diplomacije je usmrtitve mladih označil za sramoto, ki je mednarodna skupnost ne sme in ne more tolerirati. Grčija se je s to izjavo pridružila širšemu krogu evropskih držav, ki stopnjujejo pritisk na teheranski režim zaradi nespoštovanja človekovih pravic in brutalnega odgovora na državljansko neposlušnost. Ta diplomatska poteza sledi podobnim obsodbam iz drugih ključnih evropskih prestolnic, kar kaže na usklajen odziv znotraj Evropske unije. Poziv k prekinitvi usmrtitev prihaja v času, ko se Iran spopada z enimi največjih notranjih nemirov v zadnjih desetletjih. Gerapetritis je izpostavil, da uveljavljanje univerzalnih pravic ne sme biti podlaga za represijo, ter pozval k spoštovanju mednarodnih standardov na področju človekovih pravic in svobode govora. Srečanje z nizozemskimi predstavniki je služilo tudi kot platforma za utrjevanje evropskega stališča glede iranske notranje politike.