V Iranu so se po navedbah mednarodnih organizacij in poročilih s terena razširili najsmrtonosnejši protivladni protesti v zadnjih letih, ki so prerasli v silovito zatiranje s strani režima ajatole Hameneja. Iranske oblasti so priznale najmanj 2000 smrtnih žrtev, medtem ko borci za človekove pravice opozarjajo, da je dejansko število ubitih precej višje. Napetosti so dosegle vrhunec po izdaji prve smrtne obsodbe proti 26-letnemu protestniku, ki naj bi bila izrečena brez ustreznega sodnega postopka ali pravnega zastopstva.
Kronologija dogodkov
-
9. jan. 2026 :
Eskalacija protestov zaradi gospodarskega kolapsa.
V začetku leta 2026 so se v Iranu razširili množični protivladni protesti, ki jih je sprva sprožila globoka gospodarska kriza in strmoglav padca vrednosti riala. Režim je na nemire odgovoril z onemogočanjem dostopa do svetovnega spleta, da bi preprečil organizacijo protestnikov v več kot 100 mestih.
Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala z mešanimi signali, pri čemer so Združene države Amerike javno podprle protestnike, Rusija pa je opozorila pred tujim vmešavanjem v notranje zadeve Teherana. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je posvaril iranski režim pred nadaljnjim nasiljem, čeprav je kasneje ublažil retoriko glede neposrednih vojaških groženj. Iranske oblasti so medtem zanikale informacije o nekaterih specifičnih smrtnih obsodbah, denimo v primeru Erfana Soltanija.
Situacija ostaja nestabilna, saj se Iran spreminja v osrednje geopolitično krizno žarišče. Čeprav se pojavljajo poročila o delnem umirjanju uličnih spopadov, ostaja nevarnost nenadnih vojaških zaostritev visoka. Teheran se spopada z močnim notranjim pritiskom zaradi gospodarske krize in kršitev človekovih pravic, kar spodkopava stabilnost teokratske ureditve.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogajanje v Iranu nima neposrednega vpliva na vsakodnevno življenje v Sloveniji, vendar so dogodki pomembni z vidika svetovne energetske varnosti in slovenske zunanje politike v okviru Evropske unije. Slovenija kot zagovornica človekovih pravic spremlja vprašanje smrtnih kazni in nasilja nad civilisti v mednarodnih forumih.
Morebitna destabilizacija Bližnjega vzhoda bi lahko vplivala na cene naftnih derivatov na slovenskem trgu in povzročila nove migracijske pritiske, kar posredno vpliva na varnostno politiko države.
