Izrael nasprotoval ameriškemu izboru voditeljev za upravljanje Gaze

Izraelska vlada je izrazila močno nasprotovanje napovedi Bele hiše o imenovanju voditeljev, ki bodo nadzorovali izvajanje druge faze premirja v Gazi. Redka javna kritika tesne zaveznice iz Washingtona poudarja, da ustanovitev izvršnega odbora za Gazo ni bila usklajena z Izraelom in je v nasprotju z njegovo uradno politiko. Izraelski uradniki so posebej izpostavili nasprotovanje vključitvi diplomatov iz Turčije in Katarja, saj menijo, da bi ti delovali v prid preživetja gibanja Hamas. Načrt, ki ga vodi administracija Donalda Trumpa, predvideva vzpostavitev t. i. mirovnega odbora (Board of Peace), ki bi mu poročal tehnični odbor palestinskih strokovnjakov, zadolžen za vsakodnevno upravljanje enklave. Ta faza premirja naj bi vključevala popolno demilitarizacijo in obnovo Gaze ter postopen umik izraelskih sil. Izraelska stran pa svari pred prenosom nadzora na institucije, ki bi jih lahko posredno obvladoval Hamas, oziroma na mednarodna telesa, ki ne upoštevajo izraelskih varnostnih zahtev. Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff je poudaril, da je cilj načrta celovita stabilizacija regije, vendar palestinska stran ostaja skeptična glede dejanskih sprememb na terenu. Izrael kljub pritisku ZDA nasprotuje širitvi pooblastil začasnih palestinskih oblasti, če te niso pod strogim mednarodnim nadzorom, ki bi bil v skladu z interesi Jeruzalema. Zaplet predstavlja enega resnejših diplomatskih razkorakov med državama v zadnjem obdobju.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal začetek druge faze svojega 20-točkovnega mirovnega načrta za območje Gaze, ki vključuje vzpostavitev civilnega upravnega organa pod vodstvom palestinskih tehnokratov. Na čelo 15-članskega nacionalnega odbora za upravo Gaze je bil imenovan Ali Shaath, gradbeni inženir in nekdanji namestnik ministra za načrtovanje, ki bo nadzoroval obnovo uničene infrastrukture. Shaath je ob imenovanju predstavil ambiciozen načrt, po katerem bi 68 milijonov ton ruševin v treh letih odstranili in jih uporabili za gradnjo umetnih otokov v Sredozemskem morju. Trump je hkrati ustanovil mednarodni "odbor za mir" (Board of Peace), ki mu predseduje sam, v njegovem sestavu pa so vidni ameriški uradniki, kot sta zunanji minister Marco Rubio in Jared Kushner, ter nekdanji britanski premier Tony Blair. K sodelovanju so bili povabljeni tudi voditelji Turčije, Egipta, Argentine in Kanade, kar kaže na poskus oblikovanja širše mednarodne koalicije za nadzor nad demilitarizacijo Hamasa in dolgoročno stabilizacijo regije. Trumpov načrt predvideva popolno uničenje predorov in razorožitev skupin ob podpori regionalnih akterjev. Izrael je kljub tesnemu zavezništvu z ZDA izrazil ostre pomisleke glede novega načrta, saj meni, da vzpostavitev tehnokratske vlade in vključitev Turčije v nadzorni odbor nista bila usklajena z izraelsko varnostno politiko. Medtem ko se v Kairu že odvijajo prvi sestanki nove uprave, na terenu še naprej prihaja do kršitev premirja; v zadnjih izraelskih napadih je bilo ubitih najmanj 12 Palestincev. Humanitarne organizacije opozarjajo, da se status quo za prebivalce Gaze kljub političnim premikom na mednarodni ravni ni bistveno izboljšal.

V izraelskih letalskih napadih na območju Gaze je bilo ubitih najmanj 11 Palestincev, med njimi pet otrok. Izraelska vojska je sporočila, da so bili napadi odgovor na neuspešen izstrelitev rakete. Do napadov je prišlo, medtem ko naj bi Donald Trump napovedal ustanovitev mirovnega odbora, ki bo nadzoroval krhko prekinitev ognja.