Izrael zavrnil ameriški načrt za sestavo odbora za nadzor Gaze

Urad izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je v soboto sporočil, da napoved administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede sestave izvršnega odbora za Gazo ni bila usklajena z Izraelom in je v nasprotju z uradno politiko države. Izraelska stran je izrazila redko javno kritiko do svoje najtesnejše zaveznice, pri čemer je Netanjahu zunanjemu ministru Gideonu Saarju naročil, naj o vprašanju nemudoma razpravlja z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Čeprav podrobnosti o spornih točkah niso bile v celoti pojasnjene, Izrael nasprotuje vključitvi določenih regionalnih akterjev in pomanjkanju neposrednega izraelskega nadzora. Ameriški načrt predvideva ustanovitev t. i. odbora za mir (Board of Peace), ki bi nadzoroval povojno obnovo in upravljanje Gaze prek tehnokratske palestinske uprave. V izvršnem odboru, ki ga je Bela hiša predstavila v petek, med drugim sodelujejo tesni Trumpovi sodelavci, nekdanji britanski premier, ameriški general ter visoki uradniki iz držav, kot sta Turčija in Katar. Prav prisotnost slednjih naj bi povzročila največje negodovanje v Jeruzalemu, saj Izrael dvomi o njihovi nevtralnosti in vlogi pri prihodnji varnostni ureditvi enklave. Kljub temu da je Trumpova administracija v odbor vključila izraelskega milijarderja Yakirja Gabaya, v njem ni uradnih predstavnikov izraelske vlade. Napetosti med zaveznicama so se stopnjevale v času, ko se krepijo mednarodni pritiski glede humanitarne situacije v Gazi. Medtem ko Washington poudarja potrebo po hitri stabilizaciji in pomoči, Netanjahu vztraja pri načrtih, ki bi Izraelu zagotovili dolgoročni varnostni nadzor nad območjem, kar očitno povzroča razhajanja z vizijo nove ameriške administracije.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal začetek druge faze svojega 20-točkovnega mirovnega načrta za območje Gaze, ki vključuje vzpostavitev civilnega upravnega organa pod vodstvom palestinskih tehnokratov. Na čelo 15-članskega nacionalnega odbora za upravo Gaze je bil imenovan Ali Shaath, gradbeni inženir in nekdanji namestnik ministra za načrtovanje, ki bo nadzoroval obnovo uničene infrastrukture. Shaath je ob imenovanju predstavil ambiciozen načrt, po katerem bi 68 milijonov ton ruševin v treh letih odstranili in jih uporabili za gradnjo umetnih otokov v Sredozemskem morju. Trump je hkrati ustanovil mednarodni "odbor za mir" (Board of Peace), ki mu predseduje sam, v njegovem sestavu pa so vidni ameriški uradniki, kot sta zunanji minister Marco Rubio in Jared Kushner, ter nekdanji britanski premier Tony Blair. K sodelovanju so bili povabljeni tudi voditelji Turčije, Egipta, Argentine in Kanade, kar kaže na poskus oblikovanja širše mednarodne koalicije za nadzor nad demilitarizacijo Hamasa in dolgoročno stabilizacijo regije. Trumpov načrt predvideva popolno uničenje predorov in razorožitev skupin ob podpori regionalnih akterjev. Izrael je kljub tesnemu zavezništvu z ZDA izrazil ostre pomisleke glede novega načrta, saj meni, da vzpostavitev tehnokratske vlade in vključitev Turčije v nadzorni odbor nista bila usklajena z izraelsko varnostno politiko. Medtem ko se v Kairu že odvijajo prvi sestanki nove uprave, na terenu še naprej prihaja do kršitev premirja; v zadnjih izraelskih napadih je bilo ubitih najmanj 12 Palestincev. Humanitarne organizacije opozarjajo, da se status quo za prebivalce Gaze kljub političnim premikom na mednarodni ravni ni bistveno izboljšal.

Izrael je izrazil uradno nasprotovanje seznamu svetovnih voditeljev, ki naj bi se pridružili tako imenovanemu odboru za mir v Gazi. Odbor, ki ga je napovedala Bela hiša pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, je predviden za začasno upravljanje in obnovo opustošenega območja po koncu spopadov. Izraelska stran trdi, da so nekatera imenovanja v nasprotju z njihovo državno politiko in varnostnimi interesi. Bela hiša je v zadnjih dneh objavila vrsto povabil in imenovanj v izvršni odbor, med katerimi so turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, egipčanski predsednik Abdel Fatah al Sisi, nekdanji britanski premier Tony Blair in argentinski predsednik Javier Milei. Seznam vključuje voditelje z zelo različnimi stališči do bližnjevzhodnega konflikta, kar je sprožilo diplomatske trenja med Washingtonom in Tel Avivom. Izraelski ugovori bi lahko upočasnili vzpostavitev mehanizma za rekonstrukcijo Gaze, saj Izrael vztraja pri nadzoru nad tem, kdo bo imel vpliv na območju ob njegovih mejah. Kljub ameriškemu načrtu o mednarodnem sodelovanju ostaja vprašanje sestave tega telesa ključna točka razhajanj med zaveznicama.