Kitajska prekinila stike s češkim predsednikom Pavlom zaradi srečanja z Dalajlamo

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je pred svojim uradnim državniškim obiskom na Kitajskem izpostavil, da zaostrovanje odnosov s Pekingom ne bi koristilo Južni Koreji. V pogovoru za kitajsko državno televizijo CCTV je poudaril, da je varnostno sodelovanje z Združenimi državami Amerike sicer neizogibna realnost Seula, vendar to ne sme voditi v konfrontacijo z drugo največjo svetovno gospodarsko silo. Lee se je zavzel za pogostejši dialog na ravni voditeljev, ki bi se po njegovem mnenju moral odvijati vsaj enkrat letno, saj bi to omogočilo iskanje vzajemno koristnih priložnosti v kompleksnem svetovnem okolju. Posebno pozornost je predsednik namenil vprašanju Tajvana, kjer je potrdil, da Južna Koreja še naprej v celoti spoštuje politiko ene Kitajske. Ta izjava prihaja v času povečanih napetosti v regiji in je ključna za stabilizacijo dvostranskih odnosov pred njegovim prihodom v Peking. Lee verjame, da bo poglobljeno gospodarsko in politično sodelovanje med državama odprlo široka vrata novim priložnostim za Južno Korejo, hkrati pa bo pomagalo pri uravnavanju varnostne dinamike v severovzhodni Aziji. Obisk, ki se začenja v nedeljo, bo prvi obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po letu 2019.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru za leto 2026 poudaril krepitev kitajskega gospodarstva in ponovil neomajno stališče glede Tajvana. Po njegovih navedbah je kitajsko gospodarstvo v letu 2025 doseglo približno petodstotno rast, s čimer so se okrepile nacionalna obramba, tehnološka moč in splošna blaginja države. Ši je v svojem govoru izpostavil, da se kakovost življenja v kitajskih gospodinjstvih izboljšuje, država pa vztrajno napreduje na poti do celovite modernizacije. Poseben poudarek je predsednik namenil vprašanju Tajvana, pri čemer je dejal, da je ponovna združitev domovine zgodovinska nujnost, ki je ni mogoče ustaviti. Poudaril je globoke sorodstvene vezi med prebivalci na obeh straneh Tajvanske ožine. Mediji so ob tem opozorili tudi na vizualne spremembe kitajskega voditelja skozi leta, saj so uporabniki družbenih omrežij primerjali njegove nastope od leta 2014 dalje. Nagovor prihaja v času, ko Kitajska napoveduje nove naložbene cikle za leto 2026, s katerimi želi ohraniti stabilnost in razvojni zagon kljub globalnim negotovostim.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru v Pekingu poudaril, da je ponovna združitev Kitajske in Tajvana neizogiben zgodovinski proces. Njegove besede prihajajo neposredno po zaključku obsežnih dvodnevnih vojaških vaj kitajske vojske v okolici otoka, ki so služile kot opozorilo tamkajšnjim oblastem. Xi je izpostavil, da prebivalce na obeh straneh Tajvanske ožine družijo neraztrgljive krvne in sorodstvene vezi, ter združitev označil za naraven trend časa, ki ga ni mogoče ustaviti. Kitajski voditelj je v govoru podal pregled dosežkov preteklega leta in začrtal ambiciozne načrte za prihodnost, pri čemer ostaja vprašanje Tajvana ena ključnih točk njegove zunanje in notranje politike. Peking vztrajno krepi vojaški in politični pritisk na Taipei, zadnji nagovor pa ponovno potrjuje neomajno stališče Kitajske glede suverenosti nad otokom. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da tovrstna retorika povečuje napetosti v regiji, zlasti v luči nedavnih vojaških manevrov, ki so simulirali blokado otoka.