Peru in Paragvaj po zajetju Nicolása Madura pozvala k demokratičnemu prehodu v Venezueli

Vlade Peruja, Ekvadorja in Bolivije so se uradno odzvale na aretacijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki se je zgodila v soboto, 3. januarja. Perujske oblasti so pozvale k takojšnjemu in mirnemu demokratičnemu prehodu v državi, medtem ko je ekvadorska vlada izrazila trdno podporo venezuelskemu ljudstvu pri prizadevanjih za obnovo demokratičnih standardov. Po mnenju Quita je Madurov režim sistematično spodkopaval demokratične institucije v regiji. Guverner bolivijske regije Santa Cruz, Luis Fernando Camacho, je prijetje Madura označil za zgodovinsko priložnost in vir upanja za celotno celino. Camacho je poudaril, da je Maduro svojo diktaturo vzdrževal predvsem z volilnimi prevarami, zato njegovo odstranitev z oblasti vidi kot ključni korak k stabilnosti Južne Amerike. Regionalni voditelji pričakujejo, da bo dogodek sprožil val političnih sprememb, ki bodo končale dolgoletno krizo v Venezueli.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v operaciji, izvedeni 3. januarja 2026, zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Dogodek je sprožil buren odziv v Latinski Ameriki in širše, pri čemer so odzivi močno deljeni med podporo padcu režima in obsodbo ameriškega vojaškega posredovanja. Srednjeameriški parlament (Parlacen) je v uradni izjavi pozval k mirnemu, urejenemu in demokratičnemu prehodu oblasti v Venezueli, s čimer so podprli prizadevanja za vzpostavitev nove demokratične ureditve v državi. Na drugi strani so levičarske politične skupine, kot je salvadorska Fronta Farabundo Martí za nacionalno osvoboditev (FMLN), ostro obsodile tisto, kar so poimenovale "ameriški vojaški napad" in "u kidnapping" predsednika Madura. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so se stopnjevale od konca leta 2025, ko so ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle prve neposredne zračne napade na cilje v Venezueli. Operacija zajetja temelji na ameriških obtožbah o Madurovi vpletenosti v trgovino z narkotiki in diktatorskem vodenju države, kar je vodilo v globoko humanitarno in politično krizo v tej z nafto bogati državi.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je po poročilih o zajetju predsednika Nicolása Madura pozvala izvoljenega predsednika Edmunda Gonzáleza Urrutio, naj nemudoma prevzame vodenje države. Machado je poudarila, da je napočil čas za svobodo Venezuele, medtem ko je González Urrutia državljane obvestil, da so pripravljeni na obsežno operacijo obnove naroda. Dogajanje so podprle tudi sosednje in regionalne države, vključno s Panamo in Ekvadorjem. Panamski predsednik José Raúl Mulino je izrazil podporo urejenemu in legitimnemu procesu tranzicije oblasti, ekvadorsko zunanje ministrstvo pa je v uradni izjavi podprlo vrnitev demokratičnih institucij v državi. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj opozicija zahteva uveljavitev izidov zadnjih volitev, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja usodo Nicolása Madura po njegovem domnevnem pridržanju. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj za zamenjavo socialističnega režima, ki so ga v zadnjih mesecih močno stopnjevale tudi napovedi o morebitnem posredovanju Združenih držav Amerike.