Kremlj v propagandnih poskusih poskuša Nemčijo povezati z nacističnimi simpatijami in velikodržavnimi sanjami. V lažnih videoposnetkih je tarča Friedrich Merz, ki ga prikazujejo v absurdni luči kot nacističnega Satana.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Ruska ambasada v Italiji je kritizirala voditelja stranke Azione, Carla Calendo, zaradi tatuja tridenta, ki je del ukrajinskega grba. Ambasada trdi, da je simbol povezan z nacističnimi privrženci. Calenda se je na kritike odzval ostro in napovedal poraz Rusije.
Dokumentarni film »Riefenstahl«, ki ga je producirala Sandra Maischberger, ponuja vpogled v življenje nekdanje nacistične propagandne filmske ustvarjalke. Leto dni po predvajanju v kinematografih je zdaj na voljo za pretakanje.
V Moskvi so aretirali borca pop-MMA, Arturja Kulinskega, znanega pod vzdevkom Akab, zaradi promocije nacistične simbolike in izražanja rusofobnih stališč. Timirjazevski okrožni sodišče v Moskvi je Kulinskega obsodilo na deset dni administrativnega pripora, potem ko je javno izvajal ukrajinsko himno, kar je sodišče opredelilo kot protipravno dejanje.
Ob bližajoči se obletnici nacističnih pogromov iz leta 1938 aplikacija NaziCrimesAtlas omogoča vpogled v obseg nacističnih zločinov. Aplikacija razkriva več kot 3000 lokacij, kjer so se dogajali pogromi, s čimer opozarja na grozote, ki so se zgodile med nacističnim režimom.
V Hiši zgodovine Avstrije (hdgö) na Dunaju je na ogled umetniška instalacija »Eingestickt«, ki spominja na ljudi, umorjene v času nacizma v Hartheimu. Umetnica in fotografinja Ulrike Wieser ter zgodovinarka Melanie Dejnega s pomočjo vezenja opozarjata na žrtve nacističnih medicinskih zločinov ter njene življenjske in družinske zgodbe. Razstava se osredotoča na 67 ljudi, umorjenih leta 1940 v Hartheimu.
Na Dunaju so aretirali 44-letnega nemškega državljana, ki je v močno alkoholiziranem stanju na Pratersternu večkrat izvedel nacistični pozdrav in vzklikal neonacistične parole. Policija ga je pridržala zaradi kršitve zakona o prepovedi nacističnih simbolov. O dogodku je obveščeno tudi deželno urad za zaščito ustave.
Čeprav se dogaja v Nemčiji, ruska propaganda in dezinformacije lahko posredno vplivajo tudi na politično klimo v Sloveniji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.