V Iranu je med protivladnimi protesti umrl kanadski državljan

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v sredo v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News odločno zanikal, da bi iranske oblasti načrtovale usmrtitve udeležencev protivladnih protestov. Aragči je v oddaji "Special Report with Bret Baier" poudaril, da uradni Teheran nima nikakršnih načrtov za obešanje protestnikov in da so takšni ukrepi popolnoma izključeni. Njegove izjave prihajajo v času povečanih mednarodnih pritiskov in poročil o represiji nad demonstranti v tej bližnjevzhodni državi. Kljub zagotovilom zunanjega ministra nevladne organizacije opozarjajo na drugačno stanje na terenu. Iransko društvo za človekove pravice s sedežem na Norveškem navaja, da so usmrtitve z obešanjem v iranskih zaporih pogosta praksa, kar postavlja Aragčijeve trditve pod vprašaj. Diplomatska ofenziva Teherana prek ameriških medijev se zdi kot poskus pomiritve zahodne javnosti sredi trajajočih nemirov. Napetosti v Iranu so posledica širšega nezadovoljstva prebivalstva, ki se odraža v množičnih protestih po vsej državi. Medtem ko vlada trdi, da si prizadeva za stabilnost brez uporabe najstrožjih kazni, mednarodni opazovalci še naprej poročajo o strogih sodnih postopkih proti nasprotnikom režima. Aragčijev nastop predstavlja redek neposreden dialog iranskega vrha z ameriškimi mediji o vprašanju notranje varnosti in človekovih pravic.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je v telefonskem pogovoru z iranskim kolegom Abbasom Araghchijem izrazil podporo Teheranu in posvaril pred uveljavljanjem "zakona džungle" s strani zunanjih sil. Peking se je s tem neposredno odzval na naraščajoč pritisk Združenih držav Amerike in zahodnih zaveznic, ki podpirajo protestnike v Iranu. Wang je poudaril, da je Kitajska pripravljena prevzeti konstruktivno vlogo pri reševanju razlik s pomočjo dialoga, vendar odločno nasprotuje vmešavanju v notranje zadeve suverene države. Dogajanje v Iranu se je v zadnjem tednu stopnjevalo v največje proteste po islamski revoluciji leta 1979, pri čemer se ocene o številu smrtnih žrtev gibljejo do dva tisoč ljudi. Nemiri so se sprva začeli zaradi akutne gospodarske krize in drastičnega padca vrednosti domače valute, a so se hitro prelevili v splošen upor proti klerikalnemu vodstvu države. Kitajska diplomacija svari, da mednarodna skupnost ne sme dopustiti kaosa, ki bi ga povzročilo podpiranje nasilnih uporov s strani tujih velesil. Stališče Pekinga odraža strateško partnerstvo med Kitajsko in Iranom, ki temelji na energetski varnosti in skupnem nasprotovanju ameriškemu hegemonizmu. Medtem ko Washington obsoja nasilno zatiranje demonstracij, Kitajska poudarja pomen stabilnosti v regiji. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj režim še naprej uporablja silo za obvladovanje protestov, ki so zajeli že več kot sto mest po vsej državi.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.