Češki predsednik Pavel Ukrajini obljubil dobavo letal za boj proti dronom

Ruska zračna obramba je nad moskovsko regijo sestrelila najmanj 32 ukrajinskih dronov, kar je povzročilo začasno zaprtje večjih letališč v prestolnici. Po navedbah župana Moskve Sergeja Sobjanina so napadi povzročili motnje v civilnem letalskem prometu, vendar so oblasti zaradi varnostnih razlogov lete preusmerile ali začasno ustavile. Gre za enega največjih tovrstnih napadov na rusko prestolnico od začetka sovražnosti. Ruski uradniki so sporočili, da so bili droni prestreženi nad okrožji Ramenskoje, Domodedovo in Kolomna. Čeprav o večji materialni škodi ali žrtvah sprva niso poročali, je obseg operacije nakazal na okrepljeno ukrajinsko strategijo prenašanja vojne neposredno v rusko zaledje. Napad se je zgodil v času, ko se boji na fronti v Ukrajini zaostrujejo, obe strani pa vse pogosteje uporabljata brezpilotna letalnika za napade na kritično infrastrukturo in logistična vozlišča.

Nekdanji ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba se je po daljšem obdobju brez stikov sestal s predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kar je opisal kot pomembno razbremenitev in ponovno vzpostavitev dialoga. Kuleba je v intervjuju poudaril, da je pomanjkanje komunikacije s predsednikom v zadnjem letu in pol ocenjeval kot napačno, srečanje pa naj bi omogočila nedavna razrešitev Andrija Jermaka s položaja vodje predsednikovega urada, s katerim je imel nekdanji minister zapletene odnose. Kuleba je ob tem dodal, da s predsednikom nista govorila o konkretnih novih funkcijah, temveč sta se dogovorila, da bo Zelenski razmislil o prihodnjih oblikah njunega sodelovanja. Poleg notranjepolitičnih vprašanj je Kuleba podal ostro oceno o geopolitični prihodnosti Ukrajine in odnosih z Evropsko unijo. Po njegovih besedah se mora država v prihodnjih desetletjih odločiti za jasno smer, saj meni, da bo Ukrajina bodisi postala članica Evropske unije bodisi bo ponovno postala del ruskega sveta. Čeprav je EU Kijevu za obdobje 2026–2027 odobrila 90 milijard evrov finančne pomoči, je Kuleba dejanje označil za kontroverzno, češ da si je unija s tem „streljala v koleno“, s čimer je aludiral na nestabilnost in notranje pritiske znotraj evropske povezave. Srečanje prihaja v času, ko se Ukrajina sooča s težkimi gospodarskimi razmerami in pritiski na mednarodni ravni glede nadaljnje podpore in pogojev za morebitna pogajanja. Kuleba je izrazil upanje, da bo obnovljeni dialog prispeval k večji enotnosti in moči ukrajinske ekipe v tem kritičnem obdobju, ko se v državi kopičijo vprašanja o avtoritarnosti vodenja in zunanjepolitični strategiji države.

Veleposlaništvo Ukrajine v Združenih državah Amerike je uradno potrdilo, da se med posadko tankerja Marinera (znanega tudi pod imenom Bella 1), ki pluje pod rusko zastavo, nahaja 17 ukrajinskih državljanov. Plovilo je pred kratkim pridržala ameriška obalna straža, kar je sprožilo diplomatsko posredovanje ukrajinske strani. Veleposlanica Ukrajine v ZDA, Olga Stefanišina, je pojasnila, da so ukrajinski organi v stiku s pristojnimi ameriškimi institucijami glede statusa in varnosti svojih državljanov. Kljub dejstvu, da tanker pluje pod zastavo države agresorke, ukrajinska diplomacija zagotavlja konzularno pomoč svojemu osebju na krovu, ki opravlja delo v okviru mednarodnih pomorskih pogodb. Identiteta in natančno zdravstveno stanje članov posadke za zdaj ostajata neznana javnosti, vendar ameriške oblasti tesno sodelujejo z ukrajinskim diplomatskim predstavništvom. Incident poudarja kompleksnost mednarodnih pomorskih odnosov v času zaostrenih geopolitičnih razmer med Zahodom in Rusko federacijo.