Na Kitajskem so prvič presadili genetsko spremenjena prašičja pljuča človeku

71-letni pacient s cirozo in rakom jeter je preživel skoraj šest mesecev (171 dni) s presajenim jetrom prašiča, ki je bilo genetsko spremenjeno. Čeprav je prišlo do zapletov in je pacient umrl štiri mesece kasneje, ta pionirski primer odpira potencialno pot za zmanjšanje svetovne vrzeli med povpraševanjem in razpoložljivostjo organov. Presaditev jeter prašiča je bila izvedena v Argentini in Peruju.

Nova analiza starodavne lobanje, najdene na Kitajskem, izpodbija dosedanje razumevanje človeške evolucije. Lobanja, odkrita leta 1990 v provinci Hubei, je bila prvotno močno deformirana, vendar je digitalna rekonstrukcija razkrila, da pripada zgodnji veji sestrinske linije naši vrsti, Homo sapiens. Raziskava kaže, da so se moderni ljudje morda pojavili že pred več kot milijon leti, potencialno zunaj Afrike, in da je Homo longi lahko sestrinska linija modernih ljudi. Študija ponuja nov vpogled v odnos med Homo sapiens, denisovanci in neandertalci.

Model strojnega učenja napoveduje, ali bo darovalec umrl v času, ko so jetra še primerna za presaditev, kar povečuje uspešnost presaditev jeter umrlih darovalcev. Orodje umetne inteligence bi lahko zmanjšalo število neuspešnih poskusov presaditve organov za 60 %. Na svetu je veliko bolnikov, ki čakajo na rešilno presaditev jeter, vendar je na čakalnih listah več kandidatov kot razpoložljivih organov. Približno polovica presaditev jeter se odpove, ker se izkaže, da darovalec, ki je umrl po srčnem zastoju, ni primeren.