Sodišče v Hongkongu začelo obravnavo o višini kazni za Jimmyja Laia

Po tragičnem incidentu v Minneapolisu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross ubil 37-letno Renee Nicole Good, se je v Združenih državah Amerike razplamtela ostra politična in medijska bitka. Podpredsednik JD Vance in nekateri desničarski komentatorji, vključno z Megyn Kelly, so javno stopili v bran agentu, pri čemer so trdili, da je šlo za samoobrambo pred domnevnim napadom z vozilom. Vance je objavil videoposnetek z agentovega telefona kot dokaz za ogroženost, medtem ko so kritiki in pravni strokovnjaki opozorili, da isti posnetek dejansko razkriva nepotrebno uporabo sile proti neoboroženi državljanki. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je po dogodku uvedla nove omejitve za obiske kongresnikov v prostorih ICE, kar so opozicijski pravniki označili za poskus izogibanja nadzoru. Medtem ko administracija Donalda Trumpa pokojno žrtev opisuje z retoriko o domačem terorizmu, se vrstijo obtožbe o pristranskosti medijev in policijskem nasilju. Pravni strokovnjaki, med njimi Marc Elias, so ostro zavrnili trditve podpredsednika Vancea o »absolutni imuniteti« vpletenih agentov, kar po njihovem mnenju sproža ustavno krizo. Dogajanje je močno polariziralo ameriško javnost, pri čemer so se v razpravo vključile tudi televizijske mreže, kot sta CNN in Fox News. Medtem ko zagovorniki ICE opozarjajo na nevarnosti, s katerimi se spopadajo agenti, nasprotniki poudarjajo nesorazmernost uporabe strelnega orožja in poskuse dehumanizacije žrtve. Incident je sprožil proteste po vsej državi in vse glasnejše pozive k odgovornosti vrha ministrstva za domovinsko varnost.

V zadnjem obdobju se več držav sooča s kritičnimi izzivi na področju pravosodja, ki segajo od spornih ustavnih sprememb v Pakistanu do tehnoloških anomalij v Združenih državah Amerike. Organizacija Amnesty International je ostro obsodila 27. amandma k pakistanski ustavi in ga označila za neposreden napad na neodvisnost sodstva ter vladavino prava. Zakonodaja, ki je bila v parlamentu sprejeta po hitrem postopku, je po mnenju kritikov močno okrnila legitimnost zveznega ustavnega sodišča in pravico do pravičnega sojenja. Istočasno v Pensilvaniji pravni strokovnjaki opozarjajo na nevarnosti uporabe umetne inteligence v sodnih procesih. Prizivna sodišča so zaznala primere t. i. halucinacij umetne inteligence, kjer so odvetniki v svojih vlogah navajali neobstoječe pravne precedense. Takšna praksa po mnenju pravnih analitikov ogroža stabilnost pravnega sistema, saj lahko napačne in izmišljene navedbe vplivajo na prihodnje sodne odločitve in izkrivljajo razlago zakonov. V Bolgariji pa ustavno sodišče obravnava vprašanje legitimnosti vršilca dolžnosti generalnega tožilca Borislava Sarafova. Sodišče je pozvalo sodnike iz Varne, naj pojasnijo in dopolnijo svojo zahtevo glede ustavnosti določb zakona o sodnem sistemu. Primer je ključen za razrešitev pravne praznine glede trajanja mandata začasnih funkcionarjev, kar dodatno poudarja globalne trende potrebe po jasni razmejitvi pristojnosti in zaščiti integritete pravosodnih institucij.

Sodnik v New Yorku je zavrnil zahtevo Harveyja Weinsteina za novo sojenje. Weinstein razmišlja o priznanju krivde za nerešeno obtožbo posilstva, da bi se izognil tretjemu sojenju v New Yorku.