Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so enote zračne obrambe v noči na petek, 16. januarja 2024, nad ozemljem Ruske federacije in polotokom Krim nevtralizirale skupno 106 ukrajinskih brezpilotnih letal. Gre za enega obsežnejših napadov z droni na rusko zaledje, pri čemer je bila najbolj prizadeta Belgorodska oblast, kjer so zabeležili 44 sestrelitev. Pomembno število brezpilotnikov so prestregli tudi nad Rjazansko (22), Rostovsko (11) in Voroneško oblastjo (11).
Kronologija dogodkov
-
8. jan. 2026 :
Ruski povračilni napad s sistemom Orešnik.
Rusija je kot odgovor na ukrajinske poskuse napadov na strateške cilje uporabila raketni sistem srednjega dosega Orešnik. Napadi so bili usmerjeni predvsem na ukrajinsko obrambno industrijo in energetsko infrastrukturo, ki napaja proizvodnjo brezpilotnih letal.
-
28. jul. 2025 :
Obsežna ruska ofenziva in ukrajinski protinapadi z droni.
V obdobju intenzivnih kopenskih spopadov v Donecki oblasti je Rusija poročala o številnih sestrelitvah ukrajinskih dronov nad svojim ozemljem. Hkrati so ruske sile napredovale na več frontah, kar je povzročilo aktivacijo zračne obrambe tudi v sosednjih državah, kot je Poljska.
Po uradnih navedbah Moskve so bili napadi usmerjeni na deset različnih regij, poleg omenjenih še na Kursko, Tulsko, Volgograjsko, Orlovsko in Lipecko oblast. Čeprav ruska stran poroča o uspešnem uničenju vseh ciljev, poročila ne navajajo morebitne gmotne škode na tleh ali morebitnih žrtev med civilnim prebivalstvom. Napadi sledijo nizu dnevnih incidentov, v katerih so ruske sile po lastnih trditvah že dan prej nevtralizirale več raket dolgega dosega in manjših skupin dronov nad Brjansko oblastjo.
Operacija ukrajinskih sil predstavlja nadaljevanje strategije prenašanja konflikta na rusko ozemlje, zlasti v regije z logističnim in energetskim pomenom. Kljub intenzivnosti napada za zdaj ni poročil o večjih motnjah v delovanju ključne infrastrukture, vendar pa obseg incidenta kaže na povečano sposobnost Ukrajine za izvajanje usklajenih zračnih napadov na širokem geografskem območju, kar od ruske vojske zahteva stalno visoko stopnjo pripravljenosti obrambnih sistemov.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.