Letalo Qatar Airways z 81 izgnanimi afganistanskimi državljani, vključno z enim obsojenim kriminalcem iz okraja Nordhausen, je pristalo v Kabulu. Landrat iz Nordhausena je potrdil, da je bil izgnanec iz njegovega okraja na letalu in podprl nadaljnje izgone, saj meni, da je potrebno kriminalce vrniti v domovino. Urad ZN za človekove pravice je kritiziral izgon, medtem ko nekateri opozarjajo, da takšne deportacije, čeprav so simbolične, ne povečujejo varnosti Nemčije, ampak krepijo talibane in predstavljajo tveganje za celotno regijo.

Nemčija je izvedla izgon 81 afganistanskih državljanov, pri čemer je nemški notranji minister Dobrindt v Alpah izrazil odločnost glede migracij, napovedujoč tršo azilno politiko. Dobrindtovo delovanje je bilo v medijih prikazano kot 'harddog' pred alpsko panoramo, kar poudarja njegovo odločnost. Ta izgon je potekal ob istem času kot eskalacija spora znotraj Trumpovih MAGA-čet glede Epsteinovega škandala, kar je povzročilo težave tudi ameriškemu predsedniku.

Nemčija namerava redno izvajati izgone Afganistancev. V prvem izgonu je bilo 81 afganistanskih državljanov, med njimi 20 storilcev kaznivih dejanj in nevarnih oseb iz Schleswig-Holsteina, Hamburga in Spodnje Saške. Tudi devet ljudi iz Hessna je bilo deportiranih v Afganistan, ki mu vladajo talibani. Let je bil izveden z letalom Qatar Airways.

Nemčija je izvedla izgon 81 afganistanskih kriminalcev, med katerimi sta bila tudi dva iz Hamburga, obsojena zaradi telesnih poškodb in trgovine z drogami, ter sedem iz Severnega Porenja-Vestfalije. Izgon so kritizirali Zeleni in nevladne organizacije, kot je Amnesty International, ki opozarjajo na slabe razmere v Afganistanu. Opozicija, vključno s strankami SPD, Zeleni in Levica, je izgon označila za »umazan posel s talibanskimi teroristi«. Združeni narodi so prav tako kritizirali prisilne vrnitve. Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je Katar označil za »strateškega partnerja«, ki je posredoval pri vzpostavitvi stikov s Talibani. Kancler Friedrich Merz je pojasnil, da so izgon omogočili obstoječi »tehnični kontakti« s talibani, ne da bi to pomenilo spremembo v priznanju njihove vlade.

Nemčija je izvedla izgon 81 afganistanskih kriminalcev, med katerimi so bili morilci in posiljevalci. Med izgnanimi je bil tudi posiljevalec, ki je leta 2019 posilil 14-letnico. Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je pozdravil nemško odločitev in pozval k podobnim ukrepom na ravni EU. Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je izrazil upanje na enotnost evropske migracijske politike. Kljub kritikam azilnih organizacij in slabim človekovim pravicam v Afganistanu je bila operacija skrbno načrtovana in izvedena v sodelovanju z notranjim ministrstvom, Katar pa naj bi posredoval pri vzpostavitvi stikov s Talibani. Izgon je sovpadel s srečanjem notranjih ministrov EU, kar naj bi bil zgolj naključen dogodek, ne pa načrtovan. V zameno za izgon Afganistancev naj bi talibani lahko poslali konzularne uradnike v Nemčijo.

Nemčija je izvedla prvi skupinski izgon 81 Afganistancev v Kabul v času vlade Friedricha Merza, med katerimi je bilo tudi 13 obsojenih hudih kriminalcev. Med izgnanimi je bil tudi posiljevalec, ki je leta 2019 posilil 14-letnico. Kancler Merz je že napovedal načrte za prihodnje izgone.

Drugi skupinski izgon afganistanskih kriminalcev iz Nemčije je bil deležen kritik organizacij za človekove pravice, kot je Amnesty International, ki opozarjajo na zunajsodne usmrtitve in mučenje v Afganistanu, ter opozicijskih strank (SPD, Zeleni, Levica), ki so izgon označile za »umazan posel s talibanskimi teroristi«. Združeni narodi so prav tako kritizirali prisilne vrnitve v Afganistan. Iz Hamburga sta bila izgnana dva 29- in 30-letna afganistanska moška, obsojena zaradi kaznivih dejanj, vključno z nevarnimi telesnimi poškodbami in trgovino z drogami. Kancler Friedrich Merz je pojasnil, da so izgon omogočili obstoječi »tehnični kontakti« s talibani, ne da bi to pomenilo spremembo v priznanju njihove vlade.

Nemčija je izvedla drugi skupinski izgon afganistanskih kriminalcev v Kabul po prevzemu oblasti s strani Talibov leta 2021 in prvi pod sedanjo vlado Friedricha Merza. Letalo z 81 afganistanskimi moškimi, domnevno izključno obsojenimi kriminalci, je vzletelo z letališča v Leipzigu ob 8.35. Med izgnanimi je bilo 13 oseb iz Baden-Württemberga, 15 iz Spodnje Saške, 15 iz Bavarske, 9 iz Hessena in 4 iz Turingije. Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je pozdravil nemško odločitev in pozval k podobnim ukrepom na ravni EU, medtem ko je nemški notranji minister Alexander Dobrindt izrazil upanje na enotnost evropske migracijske politike, ki bi postala »trša«.

Nemčija je izvedla drugi skupinski izgon afganistanskih kriminalcev v Kabul po prevzemu oblasti s strani Talibov leta 2021, kar je prvi tovrstni izgon pod sedanjo vlado kanclerja Friedricha Merza. Letalo z 81 afganistanskimi moškimi, domnevno izključno obsojenimi kriminalci, je vzletelo z letališča v Leipzigu ob 8.35. Zadnji takšen izgon je bil avgusta lani. Notranji minister Alexander Dobrindt je potrdil izgon kljub kritikam azilnih organizacij in slabim človekovim pravicam v Afganistanu. Operacija je bila skrbno načrtovana in je potekala v sodelovanju z notranjim ministrstvom, Katar pa naj bi posredoval pri vzpostavitvi stikov s Talibani. Med izgnanimi je bilo tudi 13 oseb iz Baden-Württemberga in 15 iz Spodnje Saške. Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je pozdravil nemško odločitev in zahteval podobne ukrepe na ravni EU.

Nemško notranje ministrstvo pod vodstvom Alexandra Dobrindta je potrdilo, da je z letališča v Leipzigu vzletelo letalo z 81 afganistanskimi moškimi, domnevno izključno obsojenimi kriminalci. To je bil drugi skupinski izgon v Afganistan po prevzemu oblasti s strani Talibanov leta 2021 in prvi pod sedanjo vlado Friedricha Merza, ki je bil izveden ob 8.35. Zadnji takšen izgon je bil avgusta lani. Kljub alarmu azilnih organizacij zaradi slabih človekovih pravic v Afganistanu je vlada potrdila odločitev o izgonu. Poročila navajajo, da je bila operacija skrbno načrtovana in izvedena v sodelovanju z notranjim ministrstvom, pred prihajajočim migracijskim vrhom.