Donald Trump zagrozil z uvoznimi carinami državam, ki nasprotujejo ameriškemu prevzemu Grenlandije

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek, 16. januarja 2026, stopnjeval pritiske na mednarodno skupnost glede svoje namere o ameriškem prevzemu nadzora nad Grenlandijo. Državam, ki njegovega načrta ne bodo podprle, je zagrozil z uvedbo novih uvoznih carin. Trump je v izjavi v Beli hiši poudaril, da so Združene države Amerike otok nujno potrebujejo za zagotavljanje nacionalne varnosti, podrobnosti o tem, katere države bi lahko bile tarče teh ukrepov, pa Washington za zdaj še ni razkril. Napovedi o morebitnih gospodarskih sankcijah so prišle v času povečanih napetosti znotraj zveze NATO. Medtem ko nekatere evropske države v znak podpore Danski na otok pošiljajo vojaške enote, je delegacija ameriškega kongresa obiskala Kopenhagen, da bi Danski in Grenlandiji izrazila podporo pri ohranjanju trenutnega statusa. Trumpova administracija grenlandsko vprašanje obravnava kot strateško prioriteto, kar sproža hude diplomatske spore z evropskimi zavezniki. Danska stran je ameriške težnje že večkrat zavrnila, vendar Trump vztraja, da bo uporabil trgovinske vzvode za dosego svojih ciljev. Poteza ponovno poudarja nepredvidljivost ameriške zunanje politike in pripravljenost administracije, da uporabi carine kot politično orodje. Analitiki opozarjajo, da bi takšni ukrepi lahko resno omajali čezatlantsko sodelovanje in povzročili nove trgovinske vojne.

Dvostrankarska delegacija ameriškega kongresa je obiskala Koebenhavn, kjer je izrazila odločno podporo Danski in Grenlandiji v luči prizadevanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa za priključitev tega avtonomnega ozemlja. Obisk enajstih članov kongresa predstavlja neposreden zakonodajni odziv na predsednikove namere, s čimer so zaveznici zagotovili, da v ameriški politiki obstaja močno nasprotovanje enostranskim ozemeljskim spremembam. Delegacija se je sestala z danskimi in grenlandskimi predstavniki prav v času, ko so se napetosti zaradi Trumpovih izjav o nacionalni varnosti močno stopnjevale. Predsednik Trump je medtem zaostril svojo retoriko in napovedal možnost uvedbe trgovinskih carin proti državam, ki bi nasprotovale ameriškemu prevzemu otoka. Svojo grožnjo je utemeljil s trditvijo, da je nadzor nad Grenlandijo ključen za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je to strategijo primerjal s svojimi preteklimi pritiski na evropske države, kot sta Francija in Nemčija, s čimer je povzročil dodatno nelagodje v mednarodni diplomaciji in sprožil vprašanja o stabilnosti čezatlantskih odnosov. Kljub temu da je posebni odposlanec Jeff Landry izrazil prepričanje, da bo posel o prevzemu sklenjen, danska vlada in lokalne oblasti v Nuuku ostajajo neomajne pri zavračanju kakršnih koli pogajanj o prodaji otoka. Evropske države so se na grožnje odzvale s povečano vojaško prisotnostjo in opazovalnimi misijami nad Arktiko, kar kaže na resnost položaja. Trenutni spor ne predstavlja le diplomatskega izziva, temveč tudi potencialno grožnjo svetovni trgovinski ureditvi zaradi napovedanih kazenskih gospodarskih ukrepov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši ponovno poudaril svojo namero o priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike in zagrozil z uvedbo kazenskih carin državam, ki bi nasprotovale njegovim načrtom. Trump je zatrdil, da je nadzor nad to arktično otoko ključnega pomena za ameriško nacionalno varnost, pri čemer v boju za uveljavitev svojih interesov ne izključuje niti vojaškega posredovanja. Napovedi o morebitnih carinah so povzročile dodatne napetosti v mednarodni skupnosti, zlasti znotraj zavezništva NATO. Danska in Grenlandija sta se na napovedi odzvali z ostrimi protesti, medtem ko se nekateri zavezniki trudijo ohraniti diplomatsko pot za reševanje spora. Nemčija je ob tem pozvala k enotnosti in poudarila pomen diplomacije v času naraščajočih geopolitičnih tveganj. Kljub naraščajočemu odporu v domači in tuji javnosti Trump vztraja, da bo vsak odpor proti njegovim ozemeljskim ambicijam povzročil gospodarske ali politične posledice za države, ki pri projektu ne bodo sodelovale. Razmere se dodatno zaostrujejo, saj nekatere države članice zveze NATO na otok že pošiljajo vojaške enote, da bi zavarovale svoje interese v regiji. Grenlandija, ki je sicer avtonomno ozemlje pod dansko suverenostjo, postaja osrednja točka spora med Washingtonom in evropskimi zavezniki, kar resno spodkopava stabilnost čezatlantskih odnosov.