Donald Trump zagrozil s carinami nasprotnikom priključitve Grenlandije

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek, 16. januarja 2026, stopnjeval pritiske na mednarodno skupnost glede svoje namere o ameriškem prevzemu nadzora nad Grenlandijo. Državam, ki njegovega načrta ne bodo podprle, je zagrozil z uvedbo novih uvoznih carin. Trump je v izjavi v Beli hiši poudaril, da so Združene države Amerike otok nujno potrebujejo za zagotavljanje nacionalne varnosti, podrobnosti o tem, katere države bi lahko bile tarče teh ukrepov, pa Washington za zdaj še ni razkril. Napovedi o morebitnih gospodarskih sankcijah so prišle v času povečanih napetosti znotraj zveze NATO. Medtem ko nekatere evropske države v znak podpore Danski na otok pošiljajo vojaške enote, je delegacija ameriškega kongresa obiskala Kopenhagen, da bi Danski in Grenlandiji izrazila podporo pri ohranjanju trenutnega statusa. Trumpova administracija grenlandsko vprašanje obravnava kot strateško prioriteto, kar sproža hude diplomatske spore z evropskimi zavezniki. Danska stran je ameriške težnje že večkrat zavrnila, vendar Trump vztraja, da bo uporabil trgovinske vzvode za dosego svojih ciljev. Poteza ponovno poudarja nepredvidljivost ameriške zunanje politike in pripravljenost administracije, da uporabi carine kot politično orodje. Analitiki opozarjajo, da bi takšni ukrepi lahko resno omajali čezatlantsko sodelovanje in povzročili nove trgovinske vojne.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.