Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola podprla iranske protestnike

V iranski prestolnici Teheran so se v petek, 9. januarja 2026, razširili nasilni protesti, med katerimi so udeleženci povzročili obsežno materialno škodo na javni infrastrukturi in verskih objektih. Po besedah župana Alireze Zakanija so protestniki poškodovali deset državnih ustanov, napadi pa so bili uperjeni tudi proti finančnim institucijam, saj je bilo tarča uničevanja 26 bank. Mestne oblasti so potrdile, da so bili poleg upravnih stavb napadeni tudi bolnišnice in verski objekti. Posebno pozornost so vzbudila poročila o požigih verskih objektov, saj naj bi bilo v prestolnici podtaknjenih 25 požarov v mošejah. Iranske oblasti so se na dogodke odzvale z napovedjo ostre represije in obljubile najstrožje kazni za vse, ki so sodelovali pri uničevanju lastnine. Po navedbah župana so razmere v mestu kritične, saj so napadi na ključne objekte, kot so bolnišnice, ohromili delovanje nekaterih osnovnih storitev. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti v državi, kjer so oblasti že v preteklosti na podobne nemire odgovorile z uporabo sile in množičnimi aretacijami. Medtem ko lokalni uradniki poudarjajo zgolj materialno škodo in kriminalno naravo dejanj, širši kontekst nakazuje na globoko nezadovoljstvo prebivalstva, ki se izraža skozi neposredne napade na simbole državne oblasti in verske institucije.

Iranske varnostne sile so v Teheranu in drugih mestih izvedle prve aretacije protestnikov, ki so se zbrali na ulicah zaradi nezadovoljstva z razmerami v državi. Po poročanju časnika Shargh so med pridržanimi najmanj štirje študenti teheranske univerze, vendar njihova trenutna lokacija in identiteta organov, ki so izvedli uhičenja, ostajata neznani. Študentska glasila so pred tem opozarjala, da so varnostne sile popolnoma obkolile univerzitetno območje. Uradni Teheran je za organizacijo protestov in spodbujanje nemirov obtožil tujino oziroma »tuje sovražnike«, s čimer režim tradicionalno opravičuje uporabo sile proti civilnemu prebivalstvu. Med protestniki je bilo v nekaterih mestih slišati tudi vzklike, ki so pozivali k vrnitvi monarhije oziroma šaha, kar dodatno zaostruje odnose med ljudstvom in islamskim vodstvom. Situacija v iranski prestolnici ostaja napeta, saj so nadzorne enote prisotne na vseh ključnih točkah zbiranja.

V Iranu so se v petek nadaljevali množični protesti proti islamski republiki, ki so trajali že šesti zaporedni dan. Po dveh dneh relativnega zatišja v prestolnici Teheran so protestniki ponovno zavzeli ulice v vzhodnih in zahodnih četrtih mesta. Po navedbah z družbenih omrežij so bili protesti usmerjeni neposredno proti vrhovnemu voditelju Aliju Khameneiju, pri čemer so zbrani vzklikali gesla, kot je "Smrt diktatorju". Poleg Teherana so nemiri zajeli tudi številna druga mesta po državi. Demonstracije odražajo globoko nezadovoljstvo z aktualnim režimom in stopnjevanje političnih napetosti. Kljub poskusom oblasti, da bi zadušile upor, se val nezadovoljstva širi, kar potrjujejo številni videoposnetki, ki krožijo po spletu in prikazujejo vztrajnost protestnikov na ulicah iranskih mest.