Protesti v Iranu so se nadaljevali že šesti dan zapored

V več iranskih provincah so v zadnjih dneh izbruhnili siloviti protesti zaradi vse slabših gospodarskih razmer v državi. Demonstracije so prerasle v nasilne spopade s policijskimi silami, kar je po zadnjih podatkih zahtevalo najmanj šest smrtnih žrtev. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bilo v četrtek zvečer ubitih najmanj troje ljudi, še 17 pa je bilo ranjenih, ko so se protestniki spopadli z organi pregona. Nasilje se je razširilo na več delov države, med drugim tudi v mesto Lordegan, kjer sta bili v četrtek zjutraj ubiti najmanj dve osebi. Protestniki, ki so nezadovoljni z visokimi življenjskimi stroški in gospodarsko nestabilnostjo, so se na ulicah soočili z represivnim odzivom policije. Poročila o žrtvah in ranjenih nakazujejo na stopnjevanje napetosti med iranskim prebivalstvom in oblastmi, ki skušajo demonstracije zatreti s silo.

V Iranu so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi sprevrgli v smrtonosne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri, ki trajajo že peti zaporedni dan, so se iz prestolnice Teheran razširili v več provinc, kjer so se protestniki spopadli z državnimi varnostnimi silami. Glavni vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva ostajajo nagla rast cen osnovnih dobrin, visoka inflacija ter devalvacija nacionalne valute. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, a so zaradi posredovanja policije in nezadovoljstva nad širšim družbenim stanjem prerasle v nasilje. Iranske oblasti so na ulice napotile močne varnostne sile, da bi zajezile širjenje protestov, ki veljajo za največje v zadnjih treh letih. Poročila o smrtnih žrtvah vključujejo tako civiliste kot pripadnike varnostnih organov, razmere pa ostajajo izjemno negotove.

Iran se sooča z obsežnim valom protestov, ki so se razširili po večini od 31 provinc, v katerih je bilo ubitih najmanj 35 ljudi, med njimi štirje otroci in dva pripadnika varnostnih sil, medtem ko je bilo aretiranih več kot 1200 oseb. Proteste, ki jih sprožajo visoki življenjski stroški in drastičen padec vrednosti valute, spremlja vmešavanje tujih sil, kar je povzročilo obtožbe Irana na račun Izraela in Združenih držav Amerike glede podpihovanja nemirov. Predsednik Masud Pezeškian je varnostne sile pozval k zadržanosti in razlikovanju med mirnimi protestniki ter oboroženimi izgredniki, medtem ko je vrhovni sodnik opozoril, da ne bo prizanesel tistim, ki "pomagajo sovražniku". Protesti so se začeli 28. decembra v Teheranskem velikem bazarju zaradi gospodarskih pritiskov, slabšanja življenjskih pogojev in razširjene vladne korupcije. Kljub temu, da so bili sprva gospodarske narave, so se zahteve protestnikov hitro razširile na temeljne in strukturne politične spremembe, vključno s popolnim prehodom na demokratični sistem. To kaže na globoko nezadovoljstvo z vladajočim sistemom, ki se ponavlja v nizu protestov v zadnjem desetletju, na katere so oblasti dosledno odgovorile s smrtonosno represijo. Napetosti med Iranom, Izraelom in ZDA so se v zadnjem času močno povečale, še posebej po tem, ko je Iran grozil z izstopom iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) in po napadih, ki jih je Izrael izvedel na iranska jedrska mesta. Izraelske priključitve in ameriška vojaška prisotnost v regiji dodatno podžigajo iranska opozorila o preventivnih ukrepih. Vodja iranske vojske Amir Hatami je izjavil, da Iran ne bo pustil neodgovorjenega stopnjevanja sovražne retorike in da je pripravljen na odločen odziv na vsako agresijo, kar nakazuje na morebitno nadaljnjo eskalacijo konflikta v regiji.