Analiza napadov ZDA in gospodarskih razmer v Venezueli

Venezuelske oblasti so pridržale več državljanov Združenih držav Amerike v obdobju, ko administracija predsednika Donalda Trumpa stopnjuje vojaški in gospodarski pritisk na vlado Nicolása Madura. Incident se dogaja v senci poročil o strateških načrtih ZDA za morebitno vojaško posredovanje, ki naj bi jih Washington pripravljal že dlje časa. Trumpova administracija je v zadnjih mesecih znatno okrepila prisotnost v regiji, kar Caracas označuje za neposredno grožnjo suverenosti države. Napetosti med državama so dosegle kritično točko, saj ZDA aktivno izpodbijajo legitimnost Madurovega režima in uporabljajo različne vzvode pritiska, vključno z gospodarsko blokado in zasegi premoženja. Pridržanje ameriških državljanov bi lahko služilo kot nov diplomatski vzvod za venezuelsko vlado ali pa kot povod za nadaljnjo eskalacijo s strani Washingtona. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko morebiten vojaški spopad destabiliziral celotno latinskoameriško regijo, pri čemer se v javnosti že pojavljajo primerjave z dolgotrajnimi konflikti na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile ZDA uničile pristaniško infrastrukturo na venezuelski obali, ki naj bi jo narkokarteli uporabljali za tihotapljenje prepovedanih drog. Po navedbah ameriških medijev in virov blizu administracije je operacijo verjetno izvedla obveščevalna agencija CIA z uporabo brezpilotnih letalnikov. Napad predstavlja prvo znano neposredno kopensko vojaško dejanje ZDA na ozemlju Venezuele od začetka kampanje proti narkoterorizmu v Latinski Ameriki. Trump je v izjavi iz rezidence Mar-a-Lago pojasnil, da je prišlo do silovite eksplozije na območju, kjer se tovorijo ladje z narkotiki, in dodal, da so tarče popolnoma uničene. Washington že dlje časa stopnjuje pritisk na vlado Nicolása Madura, ki ga obtožujejo vodenja obsežne mreže za trgovino z drogami. Kljub stopnjevanju napetosti in izvedenim zračnim napadom na morju, v katerih je bilo ubitih več kot sto ljudi, Bela hiša še naprej zanika namero za sprožitev obsežne vojne, čeprav predsednik poudarja, da so Maduru dnevi šteti.

Združene države Amerike so sredi naraščajočih napetosti izvedle vojaški napad na Venezuelo, ki vključuje zaprtje zračnega prostora, pomorsko blokado države ter zaplembo plovil in nafte, namenjene na Kubo in v druge države. Po navedbah organizatorjev Mednarodne protifašistične konference za suverenost ljudstev ameriška agresija predstavlja neposreden napad na suverenost države. Napad je ostro obsodila tudi Komunistična partija Grčije (KKE), ki dogajanje označuje za imperialistično intervencijo z namenom prevzema nadzora nad venezuelskimi energetskimi viri. Washington svojo vojaško operacijo utemeljuje z bojem proti trgovini z drogami, vendar kritiki, vključno s KKE, te navedbe označujejo za prazne izgovore in hinavščino. Po njihovem mnenju so dejanski motivi povezani z geopolitičnim obračunavanjem z Rusijo in Kitajsko ter poskusom strmoglavljenja vlade Nicolása Madura. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, medtem ko mednarodne organizacije opozarjajo na posledice blokade za civilno prebivalstvo, ki se že spopada s hudo humanitarno krizo.