Trump zagrozil Kubi z ustavitvijo dotoka nafte in denarja iz Venezuele

Predstavniki največjih ameriških naftnih podjetij se po srečanju s predsednikom Združenih držav Amerike Donaldom Trumpom niso zavezali k načrtovani obnovi venezuelske naftne industrije. Trump je od vodilnih kadrov v panogi pričakoval zagotovila za investicije v višini 100 milijard dolarjev, vendar so direktorji, med njimi tudi predstavniki družbe Exxon, izrazili velik pomislek. Za Exxon Venezuela ostaja država, v katero zaradi trenutnih razmer ni mogoče vlagati, kljub temu da so ZDA pred tednom dni z vojaško operacijo prevzele nadzor nad državo. Srečanje v Beli hiši je sledilo stopnjevanju napetosti, potem ko so ameriške sile zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Trumpova administracija je naftnim korporacijam ponudila možnost povračila za v preteklosti zasežena sredstva pod pogojem novih vlaganj, vendar podjetja ostajajo zadržana glede prevzema tveganj v politično nestabilnem okolju. Hkrati je State Department napovedal ponovno odprtje veleposlaništva v Caracasu in pogovore z opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Zadržanost naftne industrije predstavlja pomembno oviro za Trumpovo strategijo upravljanja Venezuele in izkoriščanja njenih naravnih virov, ki predstavljajo približno 17 odstotkov svetovnih zalog nafte. Medtem ko so v državo že prispeli ameriški diplomati in varnostni uradniki, vprašanje dejanskega gospodarskega prevzema in stabilizacije naftne proizvodnje ostaja neodprto, saj korporacije ne kažejo pripravljenosti za takojšen vstop na trg pod postavljenimi pogoji.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle neposreden vojaški napad na Venezuelo, med katerim so ugrabile in iz države odpeljale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je v uradni izjavi poudaril, da so ameriške enote po uspešno izvedeni operaciji prevzele nadzor nad Madurom, ki se trenutno nahaja v ameriškem priporu zunaj meja svoje domovine. Napad predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike in neposreden vojaški poseg v suverenost južnoameriške države. Operacija se je zgodila po obdobju stopnjevanja napetosti, v katerem so ZDA venezuelski vrh obtoževale vpletenosti v trgovino z mamili in podpiranje narkokartelov. Predsednik Trump je za prihodnje ure že napovedal podrobnejšo novinarsko konferenco, na kateri bo pojasnil nadaljnje korake Washingtona in usodo venezuelskega političnega vodstva. Dogodek je sprožil burne odzive v mednarodni skupnosti, saj gre za enega najpomembnejših vojaških posegov ZDA v regiji v zadnjih desetletjih, ki bo močno vplival na stabilnost trga z nafto, kjer Venezuela zaseda ključno mesto zaradi svojih obsežnih rezerv.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je ameriška vojska v Caracasu izvedla obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Trump je akcijo označil za spektakularen napad, ki po svojem obsegu in izvedbi nima primerjave v obdobju po drugi svetovni vojni. Po njegovih besedah bodo Združene države Amerike prevzele nadzor nad Venezuelo in upravljale z državo, dokler ne bodo vzpostavljeni pogoji za varen in premišljen prenos oblasti na nove civilne organe. Operacija je vrhunec večmesečnih napetosti in tajnih operacij, ki jih je Washington stopnjeval proti Madurovemu režimu. Trump je razkril, da je zunanji minister Marco Rubio že v stiku s podpredsednico Venezuele Delcy Rodríguez, ki naj bi izrazila pripravljenost na sodelovanje. Hkrati je ameriški predsednik izključil možnost, da bi državo v prehodnem obdobju vodila opozicijska voditeljica María Corina Machado, saj meni, da v domovini ne uživa zadostnega ugleda za vodenje države. Napovedana ameriška uprava v Venezueli naj bi preprečila, da bi se na oblast zavihtel voditelj s podobnimi avtokratskimi nagnjenji, kot jih je kazal Maduro.