Združene države Amerike in Tajvan pred sklenitvijo trgovinskega sporazuma o naložbah TSMC

Kitajska je v letu 2025 dosegla zgodovinsko najvišjo vrednost zunanje trgovine, ki je znašala 45,47 bilijona juanov, kar predstavlja 3,8-odstotno rast glede na prejšnje leto. Trgovinski presežek države se je povzpel na rekordnih 1,19 bilijona ameriških dolarjev, k čemur je pripomogla predvsem močna rast izvoza, ki se je povečal za 6,1 odstotka. Ti podatki potrjujejo odpornost kitajskega gospodarstva kljub zaostrovanju mednarodnih trgovinskih pogojev in uvedbi različnih carinskih režimov s strani ključnih trgovinskih partneric. Obenem sta Evropska unija in Kitajska dosegli pomemben napredek pri reševanju spora glede električnih vozil. Bruselj je objavil nov okvir, ki kitajskim izvoznikom omogoča, da kazenske carine nadomestijo s prevzemom cenovnih zavez in omejitvami pošiljk. Ta korak bi lahko končal dolgotrajna nesoglasja, ki so se začela leta 2023 s protisubvencijsko preiskavo EU, in preprečil nadaljnje povračilne ukrepe Kitajske na področju uvoza evropskih mlečnih izdelkov, svinjine in konjaka. Analitiki poudarjajo, da bi krepitev kitajske valute juan (CNH), ki se trenutno nahaja blizu tedenskih najnižjih vrednosti v primerjavi z dolarjem, lahko spodbudila kitajsko domačo potrošnjo. Cenejši uvoz bi povečal razpoložljivi dohodek prebivalstva, kar bi Kitajski pomagalo pri prehodu na gospodarski model, ki temelji na notranjem povpraševanju. Kljub rekordnim številkam pa države v razvoju, kot je Pakistan, preučujejo strategije za izboljšanje lastne konkurenčnosti in zmanjšanje odvisnosti od mednarodnih finančnih institucij.

Evropska unija je po več kot dveh desetletjih pogajanj dosegla politični konsenz za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z južnoameriškim blokom Mercosur, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Bolivija, Paragvaj in Urugvaj. Kmetijski ministri sedemindvajseterice so se v sredo v Bruslju sestali, da bi dorekli podrobnosti o zaščiti evropskih kmetov, hkrati pa izkoristili gospodarske in geopolitične prednosti največjega trgovinskega dogovora v zgodovini povezave. Po navedbah glavnega pogajalca EU Maroša Šefčoviča bo sporazum povečal izvoz kmetijskih proizvodov iz EU za do 50 odstotkov, hkrati pa bo Uniji zagotovil vlogo kredibilne trgovinske partnerice v nestabilnih svetovnih razmerah. Premik v pogajanjih se dogaja v času, ko Bruselj intenzivno išče nove trge, da bi ublažil posledice ameriških carin, hkrati pa poteka le teden dni po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolása Madura. Čeprav je Francija decembra lani pod pritiskom domačih kmetov sporazum blokirala, se zdaj kaže močna volja preostalih članic po dokončni sklenitvi. Pogajanja se bodo nadaljevala v petek, uradni podpis sporazuma pa se po neuradnih napovedih pričakuje 12. januarja v Paragvaju. Strateški pomen dogovora je poudaril tudi Šefčovič, ki je izpostavil, da je kredibilnost v trenutnem turbulentnem svetu neprecenljiva valuta. Sporazum ne bo le odprl novih poti za evropsko industrijo, temveč bo okrepil vpliv EU v Južni Ameriki, kjer se blok sooča z naraščajočim vplivom drugih svetovnih velesil. Kljub optimizmu pa kmetijski sektor v nekaterih evropskih državah še vedno izraža zaskrbljenost zaradi povečanega uvoza južnoameriškega govejega mesa in perutnine pod ugodnejšimi pogoji.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je odredil uvedbo novih 25-odstotnih carin na uvoz iz vseh držav, ki vzdržujejo trgovinske stike z Iranom. Ukrep, ki ga v Washingtonu opisujejo kot »obratne carine«, močno posega v mednarodne trgovinske tokove in je že sprožil ostre odzive v Pekingu in New Delhiju. Kitajska vlada je napovedala odločno zaščito svojih legitimnih interesov, medtem ko indijski uradniki ocenjujejo potencialno škodo za svoje gospodarstvo. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je prek tiskovne predstavnice Mao Ning sporočilo, da v trgovinskih vojnah ni zmagovalcev in da Peking nasprotuje enostranskim sankcijam ter izvajanju jurisdikcije izven meja ZDA. Kitajska ambasada v Washingtonu je poudarila, da prisila in pritisk ne moreta rešiti težav. Poleg diplomatskih napetosti je Peking izrazil tudi zaskrbljenost glede varnosti svojih državljanov, ki potujejo v Iran, in napovedal pozorno spremljanje razmer. Indija, ki se že spopada z visokimi, 50-odstotnimi carinami na določene izdelke, bi lahko bila dodatno prizadeta, čeprav nekatera poročila nakazujejo, da bo vpliv na New Delhi omejen. Trgovina med Indijo in Iranom je lani znašala 1,6 milijarde dolarjev, kar predstavlja le 0,15 odstotka celotne indijske zunanje trgovine. Kljub temu Trumpova poteza predstavlja novo stopnjo v globalni trgovinski vojni, ki neposredno kaznuje države za njihovo zunanjo politiko in gospodarsko sodelovanje s tretjimi državami.