V kopenhagenu in na groenlandu potekali množični protesti proti ameriškim težnjam po otoku

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost uvedbe trgovinskih carin za države, ki ne bodo podprle njegovih načrtov za prevzem Grenlandije. Trump je med okroglo mizo v Beli hiši poudaril, da Združene države Amerike potrebujejo to mineralno bogato avtonomno dansko ozemlje zaradi nacionalne varnosti, hkrati pa ni izključil možnosti uporabe vojaških sredstev za dosego tega cilja. Grenlandijo je obtožil, da ne stori dovolj za zagotavljanje varnosti pred vplivi Rusije in Kitajske. Napovedi o morebitni priključitvi so sprožile val ogorčenja in množične proteste pod geslom "Roke stran od Grenlandije", ki se jih udeležuje več tisoč ljudi v danski prestolnici Köbenhavn in na sami Grenlandiji. Protestniki ostro nasprotujejo ameriškim težnjam po aneksiji in opozarjajo na kršenje suverenosti danskega avtonomnega ozemlja. Evropske države so v zadnjih dneh že izrazile neomajno podporo svoji zaveznici v zvezi Nato, Danski, nekatere pa so v to strateško regijo poslale tudi dodatne vojaške enote. Napetosti se stopnjujejo kljub prizadevanjem za diplomatsko rešitev spora. Danski in grenlandski zunanji minister sta obiskala Belo hišo z namenom umiritve razmer, vendar Trumpova administracija vztraja pri svoji strateški prioriteti. Predsednik je morebitne nove carine primerjal s pritiski, ki jih je lani uporabil proti Nemčiji in Franciji glede cen farmacevtskih izdelkov, s čimer je nakazal pripravljenost na stopnjevanje trgovinske vojne v zameno za ozemeljske pridobitve.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem odzivu ponovno izrazil javno podporo protivladnim protestom v Iranu. Njegove izjave so v Teheranu interpretirali kot neposredno spodbujanje nemirov in vmešavanje v notranje zadeve države, iranski uradniki pa so se na njegove besede odzvali z opozorili o nesprejemljivosti takšne retorike. Trumpovo stališče stopnjuje napetosti med državama, saj ameriški predsednik ne le podpira protestniška gibanja, temveč s svojimi objavami na družbenih omrežjih namiguje na možnost aktivnejše vloge ZDA pri zaščiti udeležencev protestov. Iranski politični vrh, vključno z nekdanjimi ministri in diplomati, je te napovedi označil za poskus spodbujanja državljanske vojne, kar še dodatno zaostruje že tako krhke diplomatske odnose med Washingtonom in Teheranom.