Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo sodnika Varme glede postopka ustavne obtožbe

V zadnjem obdobju se več držav sooča s kritičnimi izzivi na področju pravosodja, ki segajo od spornih ustavnih sprememb v Pakistanu do tehnoloških anomalij v Združenih državah Amerike. Organizacija Amnesty International je ostro obsodila 27. amandma k pakistanski ustavi in ga označila za neposreden napad na neodvisnost sodstva ter vladavino prava. Zakonodaja, ki je bila v parlamentu sprejeta po hitrem postopku, je po mnenju kritikov močno okrnila legitimnost zveznega ustavnega sodišča in pravico do pravičnega sojenja. Istočasno v Pensilvaniji pravni strokovnjaki opozarjajo na nevarnosti uporabe umetne inteligence v sodnih procesih. Prizivna sodišča so zaznala primere t. i. halucinacij umetne inteligence, kjer so odvetniki v svojih vlogah navajali neobstoječe pravne precedense. Takšna praksa po mnenju pravnih analitikov ogroža stabilnost pravnega sistema, saj lahko napačne in izmišljene navedbe vplivajo na prihodnje sodne odločitve in izkrivljajo razlago zakonov. V Bolgariji pa ustavno sodišče obravnava vprašanje legitimnosti vršilca dolžnosti generalnega tožilca Borislava Sarafova. Sodišče je pozvalo sodnike iz Varne, naj pojasnijo in dopolnijo svojo zahtevo glede ustavnosti določb zakona o sodnem sistemu. Primer je ključen za razrešitev pravne praznine glede trajanja mandata začasnih funkcionarjev, kar dodatno poudarja globalne trende potrebe po jasni razmejitvi pristojnosti in zaščiti integritete pravosodnih institucij.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je v petek sprejelo odločitev, da bo obravnavalo pritožbo tehnološkega giganta Cisco, ki si prizadeva za zaustavitev tožbe zaradi domnevne vpletenosti v preganjanje članov duhovnega gibanja Falun Gong na Kitajskem. Tožniki podjetju očitajo, da je kitajskim oblastem zavestno dobavljalo tehnologijo, ki je bila uporabljena za vzpostavitev nadzornega sistema, namenjenega identifikaciji in zatiranju pripadnikov omenjene skupine. Sodišče bo z ustnimi zagovori začelo spomladi, ko bodo sodniki preučili odločitev pritožbenega sodišča, ki je predhodno dovolilo nadaljevanje postopka pred ameriškimi sodišči. Primer je dobil dodaten zagon po posredovanju administracije novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa, ki je podprla Cisco in sodišče pozvala k razsodbi. Preiskave tiskovne agencije AP so že lani razkrile, da so ameriška tehnološka podjetja v veliki meri sodelovala pri načrtovanju in gradnji kitajskega nadzornega aparata, kljub številnim opozorilom o zlorabah teh orodij za preganjanje verskih in duhovnih manjšin. Vodstvo podjetja Cisco vse obtožbe vztrajno zavrača in trdi, da niso odgovorni za način, kako njihovi kupci uporabljajo prodano opremo. Ta pravna bitka odpira širša vprašanja o odgovornosti mednarodnih korporacij za kršitve človekovih pravic v tujini, če so pri tem uporabljeni njihovi izdelki ali storitve. Razsodba vrhovnega sodišča bo postavila pomemben precedens za prihodnje tožbe proti ameriškim tehnološkim podjetjem, ki poslujejo z avtoritarnimi režimi. Odločitev bo vplivala tudi na diplomatske odnose med Washingtonom in Pekingom, saj se kitajske oblasti na tovrstne postopke v preteklosti niso odzivale naklonjeno.

Indijske oblasti so po odločitvi vrhovnega sodišča iz zapora Tihar v New Delhiju izpustile aktivistko Gulfisho Fatimo in štiri druge obtožence, ki so bili zaprti zaradi domnevne zarote v povezavi z nemiri v severovzhodnem delu prestolnice leta 2020. Izpustitev je sledila po tem, ko je sodišče potrdilo, da so vsi obtoženci izpolnili pogoje za varščino v višini 200.000 rupij in predložili potrebna jamstva. Policija je pred izpustitvijo opravila temeljit pregled dokumentacije in poroštev. Med izpuščenimi je tudi Shahdab Ahmed, medtem ko peta oseba, ki ji je bila prav tako odobrena varščina, še ni opravila vseh formalnosti pred sodiščem. Postopki so se zavlekli zaradi strogih preverjanj, ki jih je izvajala lokalna policija, vendar je sodišče ugotovilo, da so bili vsi zakonski pogoji za prostost izpolnjeni. Kljub izpustitvi te skupine vrhovno sodišče v ponedeljek ni ugodilo prošnjam za izpustitev vidnejših aktivistov Umara Khalida in Sharjeela Imama. Primer temelji na obtožbah o širši zaroti, ki naj bi sprožila nasilne proteste pred štirimi leti. Odločitev vrhovnega sodišča o podelitvi varščine po dolgotrajnem priporu brez sojenja predstavlja pomemben pravni preobrat v obravnavi obtožencev po strogem protiterorističnem zakonu. Aktivisti so v priporu preživeli več let, kar je v mednarodni javnosti sprožilo razprave o človekovih pravicah v Indiji.